V lesnem podjetju M Sora s sedežem v Žireh so pred dvema mesecema obeležili odprtje novih prostorov v Tirani, kjer so doslej delovali v najetih prostorih. S trimilijonsko naložbo so tam postavili lastno poslovno-skladiščno stavbo. »V Albaniji, na Kosovem, v Severni Makedoniji in na Hrvaškem imamo hčerinska podjetja naše poslovne enote Norica, preko katere vršimo veleprodajo stavbnega okovja,« pojasnjuje generalni direktor skupine Aleš Ugovšek.
V letošnjem letu po njegovih besedah začenjajo s podobno investicijo še v Zagrebu. »Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno, ponudbe se pridobivajo, tako da ocenjujemo, da bomo v prvem kvartalu leta 2026 začeli s to okoli štiri milijonsko naložbo. Tudi v tem primeru gre za naložbo poslovne enote Norica za veleprodajo stavbnega okovja,« je napovedal direktor M Sore. Naložba bodo novi in sodobni poslovno-skladiščni prostori. »To je največja investicija, ki jo načrtujemo v tem letu. Poleg tega pa bomo vlagali tudi v razvoj. Lansko leto je bil poudarek predvsem na kibernetski varnosti, da smo na tem segmentu postali zares robustni, zdaj pa se bomo osredotočili na procese in pametno vpeljavo umetne inteligence,« je dejal Ugovšek.
Glavni trgi: Evropa, ZDA in Kanada
Prodaja stavbnega okovja podjetju prinese skoraj polovico prihodkov. Toda v Sloveniji so v M Sori najbolj znani po proizvodnji in prodaji lesenih in les-alu oken, s katerimi ustvarijo okoli četrtino prihodkov. »Okna izdelujemo izključno v Sloveniji in jih prodajamo predvsem na slovenski trg, na evropske trge, pa tudi v ZDA, Kanado in Avstralijo,« je naštel naš sogovornik. Slovenski trg obsega približno 60 odstotkov njihove prodaje oken. Njihov največji izvozni trg je bil lani avstrijski, sledili sta Švica in Francija, na četrtem mestu pa ZDA.
Njihove stranke so večinoma individualni (končni) kupci, pa tudi proizvajalci hiš in gradbinci, ki gradijo zasebne objekte, kot so večstanovanjski objekti in hoteli. »Ljudje pri nas ne kupijo samo oken, ampak po meri naročijo celostne rešitve z okni, vrati, senčili, policami … od idejne zasnove do vgradnje,« našteje Aleš Ugovšek. Kakšni so trendi, ki jim pri nakupu oken sledijo kupci v zadnjih letih? »Vedno več steklenih površin in vedno manj vidnega okvirja. S tem namenom smo lani investirali v povečanje proizvodnje in napreden avtomatiziran okenski center za izdelavo nove linije oken z zelo vitkimi profili, da bo vidnega okenskega okvirja še manj,« pravi direktor M Sore.
V delavskem in zadružnem lastništvu
Zadnjih 20 let skupino M Sora sestavljata dve podjetji: delniška družba M Sora s hčerinskimi podjetji in zadruga KGZ M Sora. Delniška družba M Sora je v 20-odstotni lasti zadruge, 80-odstotkov pa je v neposredni lasti zadružnikov, ki so zaposleni in kmetje. »Pri tem imamo dve pomembni varovalki. Prva je ta, da lahko delnice pridobijo le člani zadruge, to pa lahko postanejo le tisti, ki so najmanj dve leti zaposleni v M Sori, ali pa so lokalni kmetje, ki najmanj dve leti zapored sodelujejo z M Soro. Druga pomembna varovalka je, da nihče na ta način ne more pridobiti več kot 5-odstotnega lastniškega deleža,« je pojasnil Aleš Ugovšek, ki prednosti delavskega in zadružnega lastništva vidi v zagotavljanju dolgoročne stabilnosti podjetja. »Prioriteta nam niso hitri dobički, ampak dolgoročna stabilnost in varnost. Lastniki ne gledamo na to, kako bi iz podjetja v svoje roke potegnili čim več dobička, ampak nam je popolnoma jasno, da mora večina dobička nazaj v M Soro in razvoj,« je dejal direktor, ki je tudi sam med manjšimi solastniki podjetja.
Lanskoletna uveljavitev zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki naj bi olajšal vključevanje delavcev v lastništvo podjetij, podjetju M Sora pri tem ne bo prinesla davčnih ali drugih ugodnosti. Da bi jih bili deležni, bi namreč morali v podjetju ustanoviti novo lastniško zadrugo, preko katere bi zaposleni postali posredni lastniki podjetja, je pojasnil Ugovšek. Prav tako v podjetju po njegovih besedah trenutno ne izpolnjujejo zakonskega pogoja, da mora v zadrugo vstopiti vsaj 75 odstotkov vseh zaposlenih. »Model, ki ga predvideva zakon, sicer ni slab. Trenutno ga vidim primernega predvsem za manjša podjetja, ki se hitro razvijajo in podjetja, ki še nimajo vzpostavljenega modela lastništva, še posebej zanimiv pa bo verjetno za podjetja, ki se soočajo s problemom nasledstva,« pravi direktor M Sore, kritičen pa je do visoke obdavčitve, ki so jo ob prodaji oziroma odkupu delnic znotraj podjetja še vedno deležni njihovi zaposleni.
V matičnem podjetju M Sora so v letu 2024 ustvarili za okoli 44 milijonov evrov prihodkov – podobno raven pa so po ocenah direktorja dosegli tudi v minulem letu. Na ravni celotne skupine bodo medtem po njegovih ocenah presegli predlanske številke. »Celotni prihodki za Slovenijo in tujino, torej skupaj z vsemi našimi hčerinskimi podjetji in zadrugo, bodo rekordni glede na celotno zgodovino M Sore. Ocenjujemo, da se bomo s celotnimi konsolidiranimi prihodki približali 64 milijonom evrov, medtem ko so ti leta 2024 znašali 59,3 milijona evrov. Na strani dobička končnih številk za lani še nimamo, bo pa ta nekoliko nižji kot leto poprej, zlasti zaradi zviševanja stroškov dela in materiala ter velikih vlaganj in posledično povečanja amortizacije,« je povedal Aleš Ugovšek.