Ko sta Jure Repanšek in Damian Merlak leta 2019 stopila iz sobe, v kateri sta si po letu dni pogajanj z družino Pačnik končno segla v roko, je Merlak obstal. »Veš, kaj smo ravnokar naredili? V igri monopolija smo kupili dejansko vse razpoložljive hotele okrog Bohinjskega jezera.« Kot danes pripoveduje Jure Repanšek, je kolegoma namreč šele na hodniku postalo jasno, kako velik del bohinjskega turističnega bisera sta pravkar prevzela.
Začetki njunega poslovnega sodelovanja so bili bistveno skromnejši. Merlak, ki je v Bohinju počitnikoval že kot otrok, je v Ukancu zase kupil manjšo apartmajsko hišo. »Takrat se mu niti sanjalo ni, da bi to lahko preraslo v kakšno turistično zgodbo. Bohinj mu je bil enostavno od nekdaj pri srcu,« nam je povedal Repanšek, danes direktor podjetja Alpinia, ki je bil sicer od malih nog vpet predvsem v gostinstvo – Repanškovi so že štiri generacije gostinci v okolici Domžal.
Potem ko sta se z Merlakom spoznala na nekem dogodku in se zapletla v pogovor, sta kmalu ugotovila, da ju druži podoben pogled na Bohinj in razvoj tamkajšnjega turizma. »Zame je to ena lepših lokacij v Sloveniji,« prizna Repanšek. Ko sta se z Merlakom srečevala v Bohinju, sta se vsakokrat s težkim srcem vozila mimo propadajočega hotela Zlatorog. Na poizvedbe, zakaj vztraja v tem propadajočem stanju, sta hitro dobila odgovor, da objekt stoji v Triglavskem narodnem parku, zaradi česar je obupal marsikateri tuji investitor, poleg tega pa je dotedanji lastnik hotel dodobra izčrpal, ne da bi vanj tudi vlagal, vseeno pa zanj zahteval visoko kupnino.
Ko je Merlak vstopil v prodajo Bitstampa, ene največjih svetovnih borz s kriptovalutami, sta se odločila, da vstopita v pogajanje za nakup Zlatoroga. A ker nista kupovala nepremičnin, temveč podjetja, ki so jih imela v lasti – »zato tudi zdaj prevzemamo grehe teh podjetij in se tožarimo z državo«, pripomni Repanšek – sta na koncu kupila paket, v katerem so bili hoteli Zlatorog, Ski hotel Vogel, Kompas (danes Hotel Bohinj) in apartmajska hiša Triglav. Po navedbah časnika Finance, naj bi ju kupnina stala 8,4 milijona evrov, kar je pol manj od zahtevanega zneska.
Nov tip butičnega gosta
Podjetje Alpinia, ki je nastalo leta 2019 danes upravlja štiri delujoče objekte: apartmaje Tuba, apartmaje Triglav, hotel Bohinj in Vilo Muhr. Apartmaji Tuba so se razvili iz prvotnega Merlakovega nakupa v Ukancu – danes jih tržijo za zunanje goste –, sledila je prenova apartmajev Triglav. Naslednji naj bi bil na vrsti hotel Zlatorog, kjer pa se je prenova zaradi počasnih birokratskih postopkov in spora o lastništvu zemljišč zavlekla. Naslednji je bil zato celovite rekonstrukcije deležen Hotel Bohinj s 67 sobami, ki obratuje od julija 2021. Približno štiri leta kasneje je vrata odprla še Vila Muhr, nekdanja lovska rezidenca dunajskega industrialca Adolfa Muhra in protokolarna destinacija kralja Karađorđevića, v kateri sta se zaročila princ Karel, stric Elizabete II, in grško-danska princesa Marina. Vila ima štiri večje apartmaje in restavracijo pod vodstvom hrvaškega kuharskega mojstra Davorja Arnautovića, ki je v prvem letu delovanja prejela štiri kuharske kape in 17,5 točke od 20 vodnika Gault&Millau, na Michelinovo zvezdico pa, kot pravi Repanšek, še čaka.
Obnoviti nameravajo tudi hotela Zlatorog in Ski hotel Vogel ter jima tako povrniti nekdanji sloves. Ko bosta oba objekta operativna, se bodo kapacitete Alpinie vsaj potrojile. Gradnja hotela Zlatorog se lahko začne takoj, ko bodo rešeni sodni postopki v sporu glede zemljišč, pravi Repanšek. Hotel bo po napovedih ponudil 140 sob, sodoben in prostoren wellness ter kongresne kapacitete.
Repanšek meni, da so uspeli s svojo vizijo v Bohinj pripeljati nov tip butičnega gosta. Pri tem se zgledujejo predvsem po drugih alpskih destinacijah, ki na turizem ne gledajo množično, temveč predvsem z vidika dodane vrednosti. »Moj zgled je gorska destinacija Leogang v Avstriji, ki je na eni strani okvirjena z železnico, na drugi pa s cestno povezavo, a so uspeli oblikovati izjemno ponudbo, ki živi in diha s krajem,« je pojasnil.
V času, ko postajajo poletja vse bolj vroča, obmorske destinacije pa vse bolj natrpane, se močno krepi tudi priljubljenost poletnega alpskega turizma. Repanšek verjame, da bo z dopolnjeno ponudbo ter konceptom namestitev v Bohinju, tudi ta destinacija deležna vzpona turizma, ki pa ne cilja na množičnost gostov, temveč na vrednost, ki jo vsak gost prinaša.
Strma rast prihodkov
S petletnim indeksom rasti 12,71 je Alpinia lani ustvarila 6,55 milijona evrov prihodkov, četrtino več kot leto prej, in 271.000 evrov čistega dobička. Podatek o dodani vrednosti na zaposlenega v višini 104.139 evrov pa je za to panogo precej visok. Rasti se, kot pravijo v podjetju, lotevajo zmerno in zrelo – vanjo vključujejo lokalne ponudnike (več kot 60 odstotkov surovin v njihovih kuhinjah prihaja od lokalnih kmetov) in pri zaposlovanju črpajo iz lokalnega bazena ter okolice.
Lastnika podjetja Alpinia sta Damian Merlak in Jure Repanšek, a medtem ko Alpinia skrbi za operativno upravljanje turističnih namestitev, je lastnik vseh objektov in nosilec obnov podjetje Merlak investicije (v stoodstotni lasti Damiana Merlaka), ki mu Alpinia odplačuje mesečno najemnino v vrednosti vloženih investicij. Te naj bi se poplačale v roku deset do petnajst let – takšen je poslovni oziroma »gentlemenski« dogovor med Merlakom in Repanškom.