Trg montažne gradnje v Sloveniji se sooča s številnimi težavami. »Ena najbolj kritičnih v tem trenutku je pridobivanje gradbenih dovoljenj. Naša statistika kaže, da se je v zadnjih dveh mesecih število izdanih gradbenih dovoljenj korenito zmanjšalo, za okoli 80 odstotkov glede na predhodno obdobje, tako da je vsako v zadnjih dveh mesecih izdano gradbeno dovoljenje prej izjema kot pravilo,« pravi lastnik in direktor Lumarja Marko Lukić. »Gre za situacijo, ki nam kljub zalogi prodanih hiš za leto in pol zelo otežuje planiranje in normalno delovanje. Prve večje težave pričakujemo med jesenjo in pomladjo 2025, saj izpada pridobljenih gradbenih dovoljenj, tudi če bi želeli, ne bomo mogli nadomestiti. Vsekakor pa govorimo o milijonskih izgubah prihodkov in ogrožanju delovnih mest.« Od države, pristojnega ministrstva, pričakujejo, da bo izdajo gradbenih dovoljenj dodalo na seznam nujnih nalog, ki jih morajo upravne enote izvajati v času stavke.
Poziv državi za gradnjo z lesom
Ob tem je iz leta v leto nejasno delovanje Eko sklada, ki je bil v preteklosti pomemben generator trajnostne in energetsko učinkovite gradnje, danes pa več pozornosti posveča financiranju nakupa sončnih elektrarn, električnih vozil, električnih skirojev ipd., opozori Lukić. »Gre za ljudem prijazne ukrepe, pri katerih pa večina dodane vrednosti ostane v tujini. Zato pozivamo državo, da sredstva ponovno nameni za gradnjo trajnostnih zasebnih in javnih objektov iz lesa. Ob tem pa razmisli o popravkih zelenega javnega naročanja, kjer je žal še zmeraj največkrat ključni kriterij najnižja cena. »Od države bi tudi pričakovali, da bo končno razbremenila plače zaposlenih, saj visoka obdavčitev plač negativno vpliva na konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih, ob tem pa se zmanjšuje tudi domača potrošnja,« dodaja. Kritičen je tudi do obnove po poplavah v Sloveniji, v katero bi bilo po njegovih besedah treba vključiti ustrezno stroko.
Lumar se je v zadnjih dvajsetih letih uveljavil kot glavni inovator in promotor lesene montažne gradnje. Številni pilotni projekti in zgodnja usmeritev v trajnostni razvoj ter poslovanje se odražajo tudi v prepoznavnosti podjetja in uspešnosti delovanja. Potem ko je že leta 2019 postal proizvajalec z največ prihodki na slovenskem trgu, je lani postal tudi največji slovenski proizvajalec, kar je posledica nenehnih vlaganj v razvoj in zaupanja kupcev. Podjetje je ustvarilo nacionalne trende montažne in trajnostne gradnje tako zasebnih kot javnih objektov, ki ji letno postavijo nekaj več kot sto, od tega tri četrtine v Sloveniji in četrtino v Avstriji, kjer imajo tudi hčerinsko podjetje. Iz drugih držav so se zaradi geografske oddaljenosti umaknili. Celotna proizvodnja poteka na sedežu podjetja v Mariboru, medtem ko v Mengšu izdelujejo masivne lesene panele za večje objekte. Lotili so se številnih pilotnih projektov, od prve pasivne hiše leta 2007 do prve slovenske hiše s certifikatom Active House v letu 2019, letos pa so dogradili prvi skoraj ničenergijski vrtec v Selnici ob Dravi. Danes uporabljajo standardne produkte in rešitve, ki celostno obravnavajo trajnostno bivanje.
Prihodnje leto ogljično nevtralni
Konceptov trajnosti pa v Lumarju ne vključujejo samo v hiše, ampak jih integrirajo tudi v poslovanje podjetja. V skladu z začrtano trajnostno poslovno in krožno strategijo so sprejeli zelene zaveze, katerih cilj je, da bi podjetje prihodnje leto postalo ogljično nevtralno. »Gre za zaveze, ki so pomembne tudi našim kupcem, saj trajnost jemljejo kot način življenja. Že leta 2021 smo na našo proizvodno halo in poslovni objekt namestili sončni elektrarni, ki nam zagotavljata več kot 90 odstotkov električne energije za naše potrebe. Ob tem smo kot lastno investicijo izvedli celovito energetsko prenovo poslovne stavbe, na katero smo namestili tudi zeleno streho in tako izboljšali energetsko učinkovitost ter pogoje dela zaposlenih,« doda Lukić. Ker verjamejo v slovenski les in lesnopredelovalno verigo, so vstopili v podjetje iQwood, ki je razvilo najtanjšo leseno masivno steno brez lepil in kemikalij. Gre za patentiran slovenski produkt, ki ima izjemno veliko potenciala. To kažejo tudi vse večje povpraševanje in proizvedene količine. Gre za odličen primer zgodbe od hloda do hiše, pri čemer celotna dodana vrednost ostaja v Sloveniji.
