Trg pred sodniško palačo, prvotno simbolično poimenovan Slovenski trg, je dala urediti ljubljanska mestna občina po potresu (1895), projekt pa je finančno podprla tudi vlada na Dunaju. Načrte za urbanistično in arhitektonsko ureditev trga je leta 1899 mestna občina naročila Maksu Fabianiju. Fabiani je trg je zasnoval kot nekoliko dvignjeno ploščad, naravnano na sodno palačo, tlakovano v kombinaciji asfalta in belega kamna in zasajeno z dvema vrstama dreves ob Miklošičevi in Cigaletovi.
Zabrisana prvotna zasnova
V nasprotju z njegovim načrtom je bil trg pozneje zasajen kot park po načrtih Vaclava Hejnica, češkega vrtnarja, ki je prišel v Ljubljani z Dunaja, da bi okrasil mesto za obisk cesarja, nato pa je v mestu ostal in delal kot mestni vrtnar. Mestna občina je tik pred drugo vojno park preuredila z dvema diagonalnima potema in tako zabrisala prvotno zasnovo.
Najlepši secesijski okoliš na začetku prejšnjega stoletja
Fabiani je na željo takratnega župana Ivana Hribarja, da Ljubljano prenovi po vzoru Prage, predlagal tudi enotno zazidavo trga z enako visokimi stavbami, katerih vogale bi poudarjali stolpiči. Kot zgled, kako naj bi bil trg obzidan, je načrtoval prvo hišo na trgu za odvetnika Valentina Krisperja (Miklošičeva 20). Park je bil skoraj v celoti obzidan med letoma 1900 in 1907 in je postal najlepši secesijski okoliš v Ljubljani.
Južna stranica trga je ostala dolgo nedokončana. Šele leta 1922 so na jugovzhodnem vogalu zgradili palačo Vzajemne zavarovalnice, ob njej pa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja palačo sindikatov po načrtih arhitekta Eda Mihevca.
Na sprehodu z direktorico Urbanističnega inštituta
Doc. dr. Breda Mihelič se ukvarja z raziskovanjem zgodovine arhitekture in urbanizma v 19. in 20. stoletju in je direktorica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Poleg zgodovine arhitekture med njena raziskovalne področja spadajo še urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine. V okviru teh tematik je posebno pozornost posvečala prav obdobju na prelomu 19. in 20. stoletja. Njeno magistrsko delo z naslovom “Urbanistični razvoj Ljubljane” je pred skoraj 30 leti izšlo kot znanstvena monografija ter še danes predstavlja temeljno delo o razvoju glavnega mesta v moderno mesto.
Ogled je brezplačen in omejen na trideset oseb. Prijave: izobrazevanje@mao.si.
