Nevarno srečevanje v gorah
LJUBLJANA, 19. - Med letošnjimi gorskimi nesrečami, ki jih bo, kot kaže, več kot minula leta, je posebno pozornost Planinske zveze Slovenije zbudila nesreča, v kateri je 11. avgusta ob 14. uri le sto metrov pod vrhom Jalovca zaradi padajočega kamenja umrl planinec Karel Bajde, Božena Perko pa je bila poškodovana. Ob vsem propagiranju najemanja gorskih in planinskih vodnikov zaradi večje varnosti v visokogorju se je namreč nesreča zgodila prav v skupini, v kateri je bilo več vodnikov.
Planinska zveza Slovenije je oblikovala strokovno komisijo za analizo nesreče na Jalovcu, ki jo je vodil izkušeni vodja alpinističnih odprav Tone Škarja. Pregledala je dokumente o nesreči, poročila vodij kranjske skupine Stanka Dolenška, ptujske skupine Sandija Kelneriča in Gorske reševalne službe. Ugotovila je, da za smrt planinca ni kriv nihče in nesreče tudi nihče ne bi mogel preprečiti. Pri srečavanju skupin pod mestom nesreče se je namreč sprožilo kamenje, ki je zadelo dva planinca, enega od njiju pa ubilo.
Vodniki so bili ustrezno usposobljeni, saj so za zahtevno turo v severni steni Jalovca potrebni vodniki kategorije B, kot pomočniki pa lahko sodelujejo tudi vodniki kategorije A. Tudi število vodnikov glede na število planincev v ptujski in kranjski skupini je ustrezalo pravilom vodenja v gorah, planinci so bili ustrezno opremljeni. Pot na Jalovec je na mestu, kjer se je zgodila nesreča, nevarna in deloma varovana ter v celoti označena kot zelo zahtevna. Pozornost skupin planincev, ki sta se srečali na usodnem mestu, je kljub težavnemu vzponu ob srečanju, umikanju in pozdravljanju za hip popustila, na tem mestu pa od zgoraj, od koder se je sprožilo kamenje, tudi ni bilo mogoče videti planincev na ogroženem mestu. Enako je veljalo tudi za planince, ki jih je zadelo kamenje, saj zaradi previsne stene nad seboj dogajanja nad glavami niso zaznali. Ogroženi planinci bi se torej lahko pravočasno umaknili le tedaj, če bi bili skrajno pozorni, je ugotovila strokovna skupina za analizo nesreče.
Nesreča je dokaz, da mora vsak planinec paziti na svojo glavo, biti skrajno pozoren, čeprav je navzoč vodnik. V Sloveniji je sicer čedalje več vodenih izletov, pa tudi vodnikov je dovolj. Imamo namreč okrog 2000 planinskih vodnikov, od tega 1067 z dovoljenjem, ter 53 gorskih vodnikov z dovoljenjem, ki ga obnovijo vsaka tri leta.