POLOŽAJ NA SLOVENSKEM

Čampova in Adamičeva sta se strinjali, da slovenski proizvajalci otroške hrane dosledno upoštevajo predpise in sodelujejo tako s slovenskimi kot tujimi strokovnjaki predvsem v fazi razvoja novega izdelka. Po izjavi zdravstvenega inšpektorata so namreč proizvajalci tisti, ki nosijo primarno odgovornost za neoporečnost svojih izdelkov. Inšpektorat zagotavlja le predpise in z rednim ter izrednim nadzorom vsaj dvakrat na leto preverja skladnost otroške hrane s temi predpisi. Pri tem so zagrožene kazni za podjetje do 8 milijonov tolarjev, za odgovorno osebo pa do 250.000 tolarjev. V zadnjih dveh letih so le enkrat ugotovili, da hrana ni popolnoma varna, in sicer je šlo za oporečnost nadaljevalnega mleka za dojenčke Pikomil 2, ki ga je Krka nato takoj umaknila s trga.

Najpogostejši otroški prehranski bolezni sta po besedah Čampove povečana telesna teža in holesterol, ki ga opažajo že pri malčkih v petem letu starosti. Najbolj problematične sestavine, ki povzročajo ti obolenji, so sladkor, sol in maščobe, tem pa bi kot nezaželene sestavine lahko dodali še razne aditive (barvila, aromatiki, konzervansi) in vitamine, ki v prevelikih odmerkih postanejo toksični, torej strupeni in nevarni. "Do prvega leta starosti sol v prehrani ni potrebna, kasneje pa je v zmernih količinah priporočljiva le zaradi joda," pravi Čampova in dodaja, da otroška hrana ne potrebuje veliko dodatkov. "Zelo previdni moramo biti tudi pri vitaminih, saj otrok, ki je dober jedec, ne potrebuje vitaminsko-mineralnih dodatkov," še opozarja Čampova.

VSA ŽIVILA IZ ISTE DRUŽINE NISO ENAKO ZDRAVA

Adamičeva pravi, da so žitne kašice strogo nadzorovana in zelo praktična hrana, saj zagotavljajo potrebno hranilno sestavo in vzamejo malo časa za pripravo. Tudi različni kosmiči in musliji so živila, bogata z dietnimi vlakninami, zato so v prehrani pomembna. Vprašljivo pa je, ali ni v nekaterih izmed teh izdelkov, ki so dodatno obdelani s čokolado, maslenimi piškoti in drugimi dodatki, preveč sladkorja. Tudi Čampova pritrjuje, da so nekatere žitne kašice bolj zdrave kot druge, in ima pri tem v mislih predvsem tiste z manj oziroma brez sladkorja. Dodaja še, da je sladkor stvar navade, zato se ga lahko počasi odvadimo, prav tako, kot smo se ga počasi privadili.

Adamičeva pritrjuje, da so standardi za uporabo aditivov, predvsem umetnih barvil oziroma s tehnološkega vidika nepotrebnih aditivov, zelo strogi. Hkrati ugotavlja, da je njihova količina še vedno prevelika. Po njenem mnenju bi jih morali nadomeščati z naravnimi aditivi oziroma bi morali zmanjšati njihovo dovoljeno količino. Čampova v tem primeru poudarja, da so aditivi do drugega leta starosti navadno prepovedani, kasneje pa so nekateri konzervansi nujno potrebni za ohranitev zdravstvene ustreznosti živila, in še dodaja, da mora biti jed prijetna tako za okus kot za oči.

HIGIENSKA OPOREČNOST

Za Adamičevo ni glavni problem hranilna sestava živil, temveč njihova priprava, saj mnogi porabniki pri pripravi hrane ne upoštevajo navodil. Tako pripravljajo premalo ali preveč koncentrirane obroke hrane ali pa ne upoštevajo higienskih zahtevkov, kot je uporaba prekuhane vode in priprava obroka tik pred zaužitjem. S tem tvegajo, da bo otrok dobil drisko in celo bruhal. Čampova se z Adamičevo ne strinja in pravi, da so ljudje dovolj poučeni o pravilni pripravi otroške hrane. Vedno več porabnikov namreč prebere deklaracijo izdelka, pa tudi zakonski predpisi zahtevajo od proizvajalcev vedno bolj jasne in natančne deklaracije.

Tako Čampova kot Adamičeva sta poudarili, da je zdrava prehrana raznolika in čim bolj naravna hrana, pripravljena doma. Kadar posežemo po umetno pripravljeni hrani, pa naj bo na otroškem jedilniku čim več žitnih kašic brez dodanega sladkorja, kajti prihaja čas, ko bomo v prehrani zmanjševali tako vsebnost sladkorja in soli kot vitaminov.