"S kaznimivi dejanji je bila družbi Ingo inženirig d. o. o. Solkan pridobljena premoženjska korist, ki presega trideset milijonov tolarjev," je dejala Malči Gabrijelčič , višja državna tožilka na okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici. Obtožba poleg navedenega očita tedanjemu županu Sinišu Germovšku še kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.
Germovšek: "Resnice se ne bojim!"
Nekdanji bovški župan, ki bo v teh dneh v poslanskih klopeh zamenjal poslanca dr. Miha Brejca, pravi:
"Postopek še ni končan, preiskava še ni zaključena, a resnice se ne bojim. Jaz vem, da nisem vzel niti tolarja in imam čisto vest. Absurdno je, da bi pri goljufiji pomagal svojemu ‚sovražniku’ in da bi zlorabil uradni položaj, od tega pa ne bi imel nobene koristi. In nisem je imel, to vam zagotavljam. To, kar mi očitajo, je paradoksalno," je prepričan Germovšek in dodaja, da ni mogel vedeti, da mu je referent (ki so mu kmalu po izbruhu afere vzeli pooblastila in ga "vrgli" iz službe) podal neustrezne listine, saj zadeve ni mogel preverjati na gradbiščih."Vsa ta zadeva se je razvijala očitno zelo načrtovano, mislim, da je šlo za osebni in ne politični obračun, saj se mi je vodja referata želel maščevati za poraz na županskih volitvah. Poleg tega sem prepričan, da se to ne bi moglo zgoditi, če bi imela državna tehnična pisarna večji nadzor nad potekom obnove," je prepričan Germovšek in še dodaja, da je šlo v teh primerih za denar, ki ga je država namenila obnovi infrastrukture, in ne za denar, namenjen individualnim objektom, kot so, kot pravi, nekateri zmotno prepričani.
"Grozljivo je, da sem bil brez sodbe proglašen za lopova številka ena. Svoje ime bom opral, to sem si prisegel," je zatrdil Germovšek. Sporna pokopališče in šola v SočiSicer pa naj bi se omenjena obtožba nanašala na obnovo pokopališča v vasi Soča v dolini Trente in na obnovo osnovne šole v Soči. Peter Zamuda naj bi tako pri izbiri najugodnejšega ponudnika za sanacijo pokopališča v Trenti prepričal druga dva člana komisije, da je najugodnejši ponudnik Ingo inženirig, ki je na ponudbeno vrednost priznal 25-odstotni popust, vendar Zamuda pri gradbeni ponudbi, ki naj bi jo sestavil in dal v podpis županu Germovšku, popusta menda ni navedel. Tako naj bi na škodo bovške občine, ki je začasno financirala sanacijo pokopališča, družba Ingo pridobila več kot tri milijone tolarjev protipravne koristi. Nato naj bi direktor Inga sestavil še začasno, domnevno lažno situacijo v vrednosti pet milijonov tolarjev, ki naj bi jo Zamuda podpisal, župan pa naj bi na njeni osnovi odredil plačilo. Tožilstvo je usmerjalo tudi predkazenski postopek zoper omenjene v zvezi z zlorabami ob popotresni obnovi osnovne šole Soča, kjer naj bi šlo za podobna kazniva dejanja, protipravnih koristi za družbo Ingo pa naj bi bilo pri tem poslu kar za okoli 16 milijonov tolarjev. Del tega denarja pa naj bi končal tudi v sumljivih nigerijskih poslih, v katere naj bi "zabredel" tudi tedanji vodja bovškega referata Peter Zamuda. Naj spomnimo, da so "poslom" s tako imenovano nigerijsko mafijo nasedli marsikateri lahkoverneži, o čemer je naš sodelavec Juš Turk poročal tudi v Nedeljskem dnevniku. Zadeva je, če povemo na kratko, potekala tako, da so ljudje dobili mikavne ponudbe, ki so obljubljale ogromne dobičke, če bodo odprli račun in nanj položili določeno vsoto denarja. Neka fizična ali pravna oseba je tako dobila iz Nigerije (preko medmrežja ali preko ‚predstavnika’) ponudbo, ki je obljubljala veliko denarja za malo dela. Zainteresirani je moral pri nas le odpreti račun, ki bi omogočil, da se nanj prenese nigerijski denar, ki se je zbral na napol legalen ali tudi na povsem legalen način. Denar jim je, kot so pisali, ostal od nekakšnih nedokončanih poslov ali pa se jim je nakopičil s prodajo nafte mimo vednosti oblasti. Ta oseba, torej ‚predstavnik’, je potem to potrdil z vsemi potrebnimi (ponarejenimi) listinami in tako naj bi se tak denar, ki pa ga v resnici sploh ni bilo, opral. Kot jamstvo za to, da bo denar dobil, bi moral naslovljenec na račun položiti tudi veliko svojega denarja, v zameno za to pa je nigerijska mafija ponujala hudo visoke provizije, tudi več kot 30-odstotne, zraven pa še dobiček od prodaje skrivnih naftnih zalog in darila. V krempljih zaslužkarjev
No, ponudba, ki v resnici, če ne bi šlo za goljufijo, ne bi bila slaba, je premamila marsikoga, a ga kmalu postavila na trdna tla, saj se je z denarjem stalno nekaj zapletalo. Potrebno je bilo vlagati nove in nove vsote, dokler opeharjenim ni zmanjkalo denarja in jih na koncu pripeljalo do popolnega zloma. Če je "žrtev" želela izstopiti iz igre, so ji začeli groziti z nigerijskimi kazenskimi zakoni ali celo z mednarodnim sodiščem, če ni šlo drugače, tudi s smrtjo. Seveda je odveč poudarjati, da so tisti, ki so se v to igro spustili (V Sloveniji naj bi bilo do leta 2002 kar 170 uradno ogoljufanih in seveda še mnogo več tistih, ki se niso upali povedati, v kaj so se spustili in koliko so izgubili), ostali brez prebite pare, nemalokrat pa so se morali celo zadolžiti, da so mafiji plačali, kar je zahtevala.V te posle naj bi se preko tedanjega vodja bovškega referata in podjetja Ingo prevalil tudi denar za obnovo Posočja. Kot smo tedaj pisali tudi v Nedeljskem dnevniku, naj bi omenjenemu referentu nigerijska mafija speljala kar dva milijona mark. Če to drži, smo želeli preveriti pri omenjenem referentu Petru Zamudi, vendar ga nismo našli, saj nekateri poznavalci trdijo, da se je po izbruhu afere "skril" v ilegalo.
"Za druge ne vem, a zase lahko zatrdim, upam, da mi verjamete, da z nigerijskimi posli nisem imel nikoli nič. Vem pa, da je šlo za grozljive zadeve, da naj bi poniknilo ogromno denarja," je dejal nekdanji župan Siniša Germovšek. Povedal je še, da si želi, da bi se v celotni popotresni obnovi enkrat reklo bobu bob in povedalo, kaj je bilo narobe, da se enake napake ne bi ponavljale.
