Za vse, ki so danes stari 30 let, je mogoče, da se njihova življenjska doba pod optimalnimi oko - liščinami podaljša do 130. leta, razlagajo skoraj neverjetni verjetnostni račun strokovnjaki. Današnji desetletniki si bodo lahko namreč življenje že podaljšali z genskimi terapijami, ki bodo na tržišče prišle v dvajsetih oziroma tridesetih letih. Za rojene leta 2020 bodo obstajale že gensko optimirane priprave, ki bodo podaljšale proces staranja, mogoče pa jih bo vbrizgati že zarodku: Tako bo mogoče dočakati tudi 23. stoletje. Za vedno mladi? Doslej je za človeško biološko starostno mejo veljalo leto 120 (najstarejša ženska, Francozinja Jeanne Calment, je umrla pri starosti 122 let). Ta hipoteza pa izgleda z novimi raziskavami popolnoma zastarela. "Zgornje meje so še popolnoma odprte," menijo na Max-Planck-Institutu. Tako bi se človeštvo zelo močno približalo enemu od svojih največjih želja - nesmrtnosti. Sanje so "vzgojili" v laboratorijih Michaela Roseja in Cynthie Kenyon, ki se ukvarjata s preučevanjem staranja. Sicer jima ni uspelo pripraviti eliksirja večnega življenja, sta pa pri poskusih z vinskimi mušicami in glistami živalim za dvakrat podaljšala življenjsko dobo, s tem da sta preoblikovala določene gene. "Zdaj že vemo, da tako imenovan gen vrelca mladosti koherenten s kromosomom 4," pravijo znanstveniki in dodajajo: "Z razbiranjem človeških genomov lahko takoj pričnemo iskanje terapij, ki podaljšujejo življenje." Iskanje svetega grala Kdaj lahko dandanes torej rečemo, da nekomu tiktaka biološka ura? Pionir raziskovanja staranja Leonard Hayflick je trdil, da se celice ne morejo deliti poljubno pogosto. Po njegovih besedah je obseg sposobnosti delitve celic in s tem maksimalna življenjska doba posamezne vrste določena z evolucijo. Na koncu vsakega kromosoma obstajajo telomeri, ki skrajšujejo celično delitev, ko pa se le-ti skrčijo, se celica ne more več deliti. Pri ljudeh je po njegovem mnenju mogočih okoli sedemdeset celičnih delitev in njihov konec pri maksimalno 120 letih. Takšne meje, pa mnogi strokovnjaki ne želijo priznati. "Popolnoma mogoče je, da je takšen program razvoja spremenljiv," pravi raziskovalec hormonov Johannes Huber in dodaja, da je že od kloniranja Dolly znano, da se DNK in celična jedra ne starajo. "Staro celično jedro lahko presadimo v novo jajčno celico in jo s tem pomladimo. Vse ostalo je odvisno od `embalaže`" meni Huber. Kako hitro se staramo, namreč precej zavisi tudi od našega življenjskega sloga. Kronološka in biološka starost posameznika sta lahko zelo različni, dandanes pa obstaja celo testni aparat, ki natančno ugotovi biološki spol človeka. Aparat je naredil münchenski laborant Wilfried Biefer, pregled z njim je popolnoma neboleč in traja približno eno uro, meri pa sposobnosti kot so sluh, vid, občutki, refleksi, spomin, hitrost odločanja, delovanje pljuč, mišično moč... Izsledki se avtomatsko primerjajo s starostno pomembnimi datumi in izračunajo biološki spol posameznika. Večina pa jih je nad rezultati presenečena. Na podlagi takšnega aparata lahko zdravniki predpišejo tudi natančne terapije. Kot nesporno potrebne veljajo danes antioksidanti, ki lahko varujejo celice pred prostimi radikali, treba je uživati tudi čim več živil z vitamini A, C, E, Q10 in selenom ter maščobnimi kislinami omega 3. Med nasvetim proti staranju so najbolj pogosti: zdrava prehrana, športne aktivnosti, zmanjšanje stresa in opustitev kajenja, ne smemo pa pozabiti tudi na preventivne preglede in jačanje imunskega sistema. Pogosto so najbolj uspešne strategije za dosego starosti Metuzalema tudi najbolj poceni. Pri tem je treba posebej izpostaviti disciplino. Študije kažejo, da ima pametno zniževanje kalorij neverjetne posledice - če se dvakrat do trikrat na teden odpoveste večerji, lahko to zmanjša tudi možnost obolenja za rakom. Tudi gibanje je ukrep, ki ne stane veliko, vendar že trideset minut vsakodnevnega teka zavrti biološko uro nazaj. Čedalje pogosteje pa se za kuro proti staranju uporabljajo izdelki iz soje, črne detelje in ginsenga. Strokovnjaki so prepričani, da bo to stoletje revolucionarno prav na področju preseganja človeške starosti.

Kdaj in kako lahko vplivate na svojo biološko uro?

Po 20. letu: Preverjanja: Faktorje tveganja, kot sta holesterol in povečan sladkor v krvi, je mogoče že zgodaj opaziti - predvsem, če so podobne bolezni že v družini. Specialistični pregled je v teh letih že zelo priporočljiv. Prehrana: Sestava naših kosti se obnavlja le do tridesetega leta, zato je potrebno uživati hrano bogato s kalcijem in vitaminom D, zelo priporočljivo pa je tudi pogosto ukvarjanje s športom. Zmernost: Ponavljajoče se diete in motnje hranjenja, kot so bulimija in anoreksija, preprečujejo skladiščenje kalcija v kosteh ter pospešujejo nastajanje osteoporoze v srednjih letih. Kajenje: Kdor kadi, si je skrajšal svojo življenjsko dobo za okoli dvanajst let, zaradi tega je nikotinska abstinenca v teh letih najpomembnejše sredstvo proti staranju. Po 30. letu: Sonce: Sonce in solarij sta sovražnika kože, ki nikoli ne odpušča. Zato je rjavo barvo bolje dobiti iz različnih krem, priporočljivo pa je tudi, da zaradi materinih znamenj večkrat obiščete dermatologa. Ščitnica: Čezmerno delovanje ščitnice je najbolj pogosto med 20. in 30. letom starosti. Najboljša preventiva je prehrana z mnogo joda. Depresije: Po zadnjih raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije čedalje več mladih ljudi ogrožajo depresije. Morda je najbolje že ob prvih znakih depresij obiskati svetlobne terapije ali pa se pogovoriti s psihoterapevtom. Spanje: Strokovnjaki svarijo, da v povprečju ljudje spijo dve uri premalo, kar jih lahko stane leta življenja. Kdor vsako noč spi od osem do devet ur, si bo podaljšal svojo življenjsko dobo za tri leta. Po 40 letu: Pregled oči: Eden izmed najbolj pogostih vzrokov za slepoto je zelena mrena (glavkom), zato je po štiridesetem letu pregled pri očesnem zdravniku neizogiben. Prehrana: Zaradi večje pogostosti bolezni krvnega obtoka je treba uživati čim več hrane, ki vsebuje maščobne kisline omega 3 (največ jih je mogoče najti v ribah ali kapsulah ribjega olja). Po nekaterih študijah se pri uživanju maščobnih kislin tveganje srčne kapi zmanjša za 45 odstotkov. Zmanjšanje telesne teže: Z leti se mišična masa hitreje porablja kot telesna maščoba. Z impedančno metodo (opravljajo jo zdravniki ali na klinikah) je mogoče točno ugotoviti delež maščob. Preventiva: Za ženske sredi 40. let je priporočeno opraviti mamografijo, moški pa morajo redno hoditi na preglede prostate. Po 50 letu: Upad hormonov: Pojenjujoča produkcija hormonov pospešuje proces staranja. Stanje hormonov pa daje telesu tudi podatke o njegovih manjkih in je baza za eventuelno terapijo. Sredstva, ki naravno pospešujejo delovanje hormonov, so: užitni jam, črna detelja, ženšen in soja. Gibanje: Produkcijo hormonov spodbujajo tudi kakršnekoli športne aktivnosti, ki hkrati pospešujejo tudi imunski sistem. Ščitnica: Nezadostno delovanje ščitnice se pojavi med 40. in 60. letom starosti, zato je treba opraviti preventivni pregled. Pregledi: Po petdesetem letu je priporočljiva tudi enteroskopija za zgodnje odkritje raka na črevesju. Pomnjenje: Treba je še bolj skrbeti za redno in zdravo prehrano ter trenirati spomin, saj so motnje v spominu v teh letih pogostejše.