Obtožnica 59-letnega Krajišnika bremeni sodelovanja "v skupinskem zločinskem dejanju" med 1. julijem 1991 in 30. decembrom 1992, katerega cilj je bilo "delno uničenje" bosanskih Muslimanov in Hrvatov kot nacionalnih, rasnih ali verskih skupin na večjem delu ozemlja BiH, ki je bil kasneje priključen državi pod srbsko prevlado, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi šlo predvsem za zločine na območjih krajev Bosanski Novi, Brčko, Foča, Vlasenica in Bratunac ter v taboriščih Omarska, Trnopolje in Keraterm. Dve točki obtožnice Krajišnika na podlagi individualne odgovornosti in odgovornosti kot nadrejenega bremenita genocida ali sodelovanja v genocidu nad bosanskimi Muslimani in Hrvati. V štirih točkah pa je v okviru zločinov proti človečnosti obtožen pregona na politični, rasni ali verski osnovi, iztrebljenja, ubojev, deportacij in nečloveškega ravnanja, tožilstvo pa mu v eni točki obtožnice očita še kršenje vojnega prava in običajev. Med posamezniki, ki so sodelovali v "skupinskem zločinskem dejanju", obtožnica poleg Krajišnika navaja še nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšič, nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča in nekdanjega poveljnika vojske Republike srbske, generala Ratka Mladiča. Mednarodne sile v BiH (SFOR) so Krajišnika na podlagi obtožnice, ki jo je haaško tožilstvo vložilo 26. februarja 2000, aretirale 3. aprila tega leta na Palah nad Sarajevom in ga še istega dne predale predstavnikom haaškega sodišča. Na prvem nastopu pred sodiščem 7. aprila 2000 je obtoženi dejal, da se ne čuti krivega očitanih mu dejanj in napovedal, da se bo zagovarjal kot nedolžen. Krajišnik je bil sprva obtožen skupaj s Plavšičevo, nato pa so obtožnici ločili. Plavšičeva je oktobra 2002 kot prva obtoženka sodišča priznala krivdo za zločine proti človeštvu v okviru etničnega čiščenja v BiH in bila februarja lani obsojena na enajst let zapora. Tožilca Mark Harmon in Alan Tieger bosta imela na voljo 450 ur oziroma sto delovnih dni za predstavitev dokazov. Vendar ta čas ne vključuje navzkrižnega zaslišanja prič tožilstva, do katerega imajo pravico odvetniki Krajišnika. Njegova zagovornika sta Britanec Nicholas Stewart in Avstralka Christa Lucas. Predsedujoči sodišča, nizozemski sodnik Alphons Orie je sicer ob začetku napovedal, da bi sojenje lahko trajalo dve leti, zato je obe strani pozval k učinkovitemu delu. Po sodnikovih besedah bodo proces proti Krajišniku po prvih štirih tednih, predvidoma konec februarja oziroma v začetku marca, prekinili, da se bo obramba na proces lahko dodatno pripravila. Sojenje se bo zatem nadaljevalo predvidoma 13. aprila, je napovedal Orie. Sojenje Krajišniku naj bi se sprva začelo že 12. maja lani, vendar je bilo odloženo, potem ko je newyorška odvetniška zbornica suspendirala njegovega glavnega odvetnika Dejana Brašiča, Američana srbskega rodu. Krajišnik se je rodil 20. novembra 1944 v vasi Zabrdje v bližini Sarajeva. Tam je končal ekonomsko šolo in ekonomsko fakulteto, na kateri je tudi magistriral. Krajišnik je bil od samega začetka del vodstva Srbske demokratske stranke (SDS). Član stranke je bil vse do 24. decembra 2001, ko je SDS sprejela spremembe statuta stranke, med katerimi je bilo tudi določilo, da posameznikom, proti katerim je bila vložena haaška obtožnica, preneha članstvo v stranki. Na prvih večstrankarskih volitvah v BiH 19. decembra 1990 je bil izbran za predsednika skupščine BiH, vendar je položaj aprila 1992 zapustil. Ob začetku vojne v BiH je bil izbran za predsednika skupščine Republike srbske, na tem položaju pa je ostal do konca vojne. Novembra 1995 se je udeležil mirovnih pogajanj v Daytonu, vendar na pogovorih ni neposredno sodeloval. Na volitvah septembra 1996 je bil Krajišnik kot predstavnik Republike srbske izbran za člana tričlanskega predsedstva BiH. Plavšičeva pa je julija 1997 njega in Karadžiča obtožila vpletenosti v kriminal in korupcijo. Na volitvah septembra 1998 za člana predsedstva BiH Krajišnik ni dobil zadostnega števila glasov, za člana iz Republike srbske pa je bil izvoljen socialist Živko Radišič. Krajišnik je nato večino časa deloval v okviru stranke in kot predsednik odbora Republike srbske za sodelovanje z ZRJ.