Težave Kebrove reforme?

LJUBLJANA - Napovedi, da bo imel zdravstveni minister dr. Dušan Keber težave pri uresničevanju zamisli iz zdravstvene reforme, so se izkazale za resnične, saj na ministrstvu za finance, ki ga vodi dr. Dušan Mramor , ne podpirajo nekaterih ključnih predlogov iz osnutka bele knjige, ki se nanašajo na spremembo sedanjega sistema financiranja oziroma zdravstvenega zavarovanja. Tako finančno ministrstvo med drugim nasprotuje prenosu sredstev iz sedanjega dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek oziroma davek, kar je bila ena pomembnejših sprememb, ki naj bi jih prinesla reforma. Znano je, da želi dr. Keber z reformo ukiniti sedanjo obliko dopolnilnih zavarovanj, ki jih izvajajo Vzajemna, Adriatic in po novem tudi Triglav. Prepričan je, da je tak sistem nepravičen, saj so premije približno enake za vse, in da so prebivalci - če nočejo doplačevati za večino zdravstvenih storitev - prisiljeni v dopolnilno zavarovanje. Zato v beli knjigi predlaga uvedbo posebnega prispevka, ki bi bil odvisen od višine plače in bi se stekal v javno zdravstveno blagajno.

GOSPODARSKA OSLABITEV DRŽAVE?

V posebnem dopisu, ki so ga dr. Kebru poslali z ministrstva za finance - reformo ocenjujejo z vidika njenih posledic na javne finance in na makroekonomsko stabilnost - pa je jasno izraženo stališče, da "prenos iz dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek ni ustrezen način reševanja problemov zdravstva". Na finančnem ministrstvu menijo, da se bodo morali delodajalci zaradi stroška v obliki prispevka (1,95 odstotka bruto plače, op. p) soočiti z zahtevami delojemalcev in sindikatov po "kompenzacijah zmanjšanih neto plač". Ocenjujejo še, da lahko takšni pritiski na povečanje plač vplivajo na cene in s tem na cenovno konkurenčnost, kar bo "pomenilo tudi zmanjšano izvozno konkurenčnost in s tem resno gospodarsko oslabitev države". Zato je treba "zadržati možnost dopolnilnega zavarovanja", saj je to vir dodatnih sredstev, hkrati pa se na tak način krepi odgovornost posameznika za zdravje, so zdravstvenemu ministru napisali s finančnega ministrstva. Še več, menijo, da je treba sistem dopolnilnega zavarovanja krepiti in poskrbeti za večjo konkurenčno ponudbo zavarovalniških storitev na tem področju. Glede trditev o nesolidarnosti pa na ministrstvu menijo, da bi lahko razmislili o subvencioniranju zavarovalnih premij za zavarovance z najnižjimi dohodki, za kar bi bilo po ocenah potrebnih pet milijard tolarjev. Dr. Keber v takšnih stališčih ne vidi grožnje reformi. "To, kar so nam poslali, so njihove misli in jaz jih razumem kot komentar, kot poziv, da moramo razmisliti tudi o drugačnih rešitvah. Logično je, da na finančnem ministrstvu razmišljajo o makroekonomskih posledicah," pravi dr. Keber in zatrjuje, da se z dr. Mramorjem strinjata, da sedanja oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni smiselna; ne strinjata se povsem v tem, kako spremeniti sedanji sistem. Dr. Keber še dodaja, da ne držijo pomisleki, da bi uvedba prispevka pomenila pritisk na višje plače, "saj se ob dogovoru s sindikati kaj takšnega ne bi smelo zgoditi".

VEČ GENERIKOV, MANJ ZA BOLNIŠKE

Na ministrstvu za finance dr. Kebra opozarjajo, da so v sedanjem sistemu še pomembne rezerve, ki jih bela knjiga ne upošteva. Zato so sami predlagali nekatere ukrepe, s katerimi bi lahko napolnili zdravstveno blagajno; med njimi je tudi predlog za zmanjševanje odstotka nadomestila za čas bolezni. Analize kažejo, da bi lahko prihranili od 12 do 15 milijard na leto, če bi nadomestilo znižali s sedanjih 90 na 60 odstotkov plače, hkrati pa bi zmanjšali tudi nadpovprečno stopnjo absentizma v Sloveniji. Ali pa bi zaposleni na bolniški dobivali po 70 odstotkov plače, s tem da bi ukinili nadomestilo za prvi dan bolniškega izostanka. Poleg tega ministrstvo za finance predlaga tudi določitev minimalne prispevne osnove za zavarovance (70.000 jih je) v samostojnih poklicih, ki zdaj plačujejo precej manj kot drugi. Sprememba bi lahko v zdravstveno blagajno prinesla več kot deset milijard. Še dodatnih deset milijard bi po ocenah ministrstva za finance prihranili s tem, da bi še razširili seznam generičnih zdravil, ki jih v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje, za dražja zdravila pa naj bi bila uvedena doplačila. Prav tako naj bi iz obveznega zavarovanja izločili primere, kjer zavarovanec s svojimi dejanji (ekstremni športi) povzroča višje zdravstvene izdatke. Z vsem tem bi, tako menijo na finančnem ministrstvu, ohranili obseg sredstev za zdravstvo v BDP, odpravili izgubo zdravstvene zavarovalnice in pokrili stroške za tiste z najnižjimi dohodki.

Preberite zadnje članke