Reševalec na motorju pride hitreje
LJUBLJANA - Po ocenah pristojnih se je delo reševalca na motorju, ki je do sredine prejšnjega meseca v občini hitreje pomagal ponesrečencem, katerih življenje je bilo ogroženo, dobro obneslo. Med 1. junijem in 12. oktobrom je tako posredoval skupno 362-krat. Prednost reševalca na motorju je ta, da lahko pride do ogroženega človeka bistveno hitreje kot reševalno vozilo, lahko pa se pripelje tudi do tistih krajev, kamor reševalno vozilo zaradi različnih ovir ne more.
Trije vozniki z enim motorjem (na zalogi so imeli tudi zaščitno opremo za še enega motorista), ki so do sredine oktobra delovali vsak dan med 7. in 19. uro, so posredovali predvsem v primerih, ko je šlo za življenjsko ogroženost zaradi zastoja dihanja ali srca. Pomagali so tudi pri hujših prometnih nesrečah, predvsem tistih, v katerih se je ponesrečilo več ljudi in vozil. "Prednost motorista je predvsem ta, da je tudi do 40 odstotkov hitrejši kot reševalno vozilo in lahko prispe na kraj nesreče tudi do pet minut hitreje, kar je v primerih življenjske ogroženosti, ko šteje vsaka minuta, odločilno," je pojasnil vodja reševalne postaje Kliničnega centra Andrej Fink
. Tako se poveča možnost, da bolnik preživi, poleg tega pa lahko reševalec na motorju prekliče ali pokliče dodatno pomoč, če je treba.
Kljub takšnim pozitivnim platem pa se je reševalec srečeval tudi z nekaterimi težavami. Takšno delo je namreč tvegano, poudarja Fink, saj je reševalec izpostavljen drugim voznikom v prometu, kjer ga mnogi vozniki ne opazijo in se lahko zgodi nesreča. "V tem času so se tako zgodile tri nesreče, ena celo hujša, ko je bil motorist mesec dni v bolniškem staležu." Če torej primerjamo statistiko, se reševalem na motorju na tristo posredovanj zgodijo tri nesreče, medtem ko pri reševalnih vozilih naštejejo deset nesreč v 45.000 posredovanjih. Čeprav si želijo dodatnih reševalcev na motorju, še ne vedo, kako bo z delovanjem obstoječega reševalca na motorju prihodnje leto. "Ni še jasno, kako bomo zagotovili dodaten denar za usposabljanje kadrov." Projekt, ki je za zdaj še pilotski, stane približno 15 milijonov tolarjev na leto, je pojasnil Fink. Stroški dela in izobraževanja so se do zdaj krili iz projekta nujne medicinske pomoči, opremo motorista in njeno vzdrževanje pa je financirala občina. Reševalce na motorju že nekaj let poznajo v mariborski občini, po novem pa tudi na obali.