Precej nepopustljivi albanski voditelji so pod njunim pritiskom namreč že začeli popuščati. Posrednika sta se po ponedeljkovih pogovorih pri makedonskem predsedniku Borisu Trajkovskem srečala s strokovnimi svetovalci makedonskih in albanskih političnih strank. Potrdila sta, da so vse privolile v njun predlog o ustavnih spremembah, vendar šele po hudem prepiru med Xhaferijem in Pardewom. Albanec je ameriškega posrednika opozoril, da se je nad njim pisno pritožil pri predsedniku Bushu in zunanjem ministru Powellu, na kar mu je Američan mirno zabrusil, da sta ga prav onadva poslala v Makedonijo, naj tam vendarle nekaj naredi, ne le razpravlja. Albanska voditelja Xhaferi in Imeri sicer še vedno vsiljujeta svoje, predvsem bi rada dosegla, da bi v sklepni del političnih razprav o ustavnih spremembah vključili tudi podtalno Osvobodilo narodno vojsko. Vendar iz tega verjetno ne bo nič, kajti mednarodna skupnost je pripravljena svojo voljo makedonskim politikom tudi vsiliti, če se sami ne bodo mogli dogovoriti med sabo. Albanski voditelji se dobro zavedajo, da kaj veliko možnosti za izsiljevanje nimajo, zato bodo verjetno poskušali doseči le priznanje svoje, za zdaj nepriznane tetovske univerze, in uvedbo albanščine kot drugega uradnega jezika v državi.

Pogajanja se bodo verjetno vlekla še kar nekaj dni, že danes pa bo v Skopje znova dopotoval francoski pravni izvedenec Robert Badinter, da bi makedonskim strokovnjakom pomagal dokončno oblikovati predlog ustavnih sprememb.

Makedonska podjetja pa že nekaj časa tarnajo nad izgubami, ki jih bodo utrpela zaradi spopadov. Po ocenah tamkajšnje gospodarske zbornice je bo za skoraj pol milijarde mark, v kar pa niso všteti tudi stroški zaradi na novo uvedenega vojnega davka.