Zastrupitve s hrano niso samo poleti
Alimentarne intoksikacije, s katerimi se pogosto srečujemo v poletnih dneh, se pojavljajo skozi vse leto in ne spadajo med značilne sezonske zaplete. Lahko so posledica uživanja hrane okuženje z virusi, bakterijami, glivicami oziroma plesnimi ali kemičnimi snovmi.
Za zastrupitve s hrano je značilna poljubna kombinacija slabosti, bruhanja in driske (lahko tudi krvava), včasih jo spremljajo še drugi bolezenski znaki: od akutnega nelagodja in slabega počutja do blage ali resne izsušitve. Vrsto zastrupitve določi strokovnjak, na podlagi bolezenskih znakov pri zastrupljencu, s pregledom blata, krvi ali/in izbruhane hrane pa tudi z analizo kontaminirane hrane (pijače).
Pojav krčev v trebuhu, driske in bruhanja
, ki se lahko pojavijo eno uro do štiri dni po zaužitju pokvarjene (okužene) hrane, priča, da gre za bakterijsko zastrupitev s hrano. Nevarne bakterije se lahko pojavijo na surovem ali kuhanem mesu, ribah, mleku in mlečnih izdelkih, jajcih ter na pripravljeni hrani (na primer z majonezo), ki predolgo stoji na prostem (zunaj hladilnika), pri sobni temperaturi. Povzročitelj je lahko stafilokok
(bolniki ali okuženi posamezniki, klicenosci ga zanesejo v hrano - priprava, serviranje in podobno). Posamezniki, ki uživajo okuženo hrano ali pijačo (vodo), lahko zbolijo za potovalno drisko, ki jo običajno povzroča bakterija E. coli. S salmonelo so najpogosteje okužena beljakovinska živila (meso, jajca, mleko in mlečni izdelki, perutnina...). Ta dokaj pogosta okužba, ki se lahko konča tudi s smrtjo, v glavnem poteka v blažji obliki. Anaerobne bakterije
(za rast in razmnoževanje ne potrebujejo kisika), ki povzročajo botulizem, se nahajajo v konzervirani hrani in jih ni mogoče uničiti s kuhanjem (visoka temperatura).
Botulizem
, relativno redka, a nevarna (lahko celo smrtonosna) zastrupitev s hrano, se pri zdravih dojenčkih lahko pojavi, če jih hranimo z medom. Za botulizem je značilno pešanje koncentracije in verbalnih sposobnosti, delna izguba govora ali vida, mišična okorelost, oslabelost in ohromelost, ki se širi od glave navzdol po telesu, pa tudi slabost, želodčni krči ter bruhanje. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč!
Virusna zastrupitev s hrano se rada pojavlja na morju
- povzroča jo uživanje surove morske hrane, zlasti školjk in lupinarjev. Za virusno zastrupitev s hrano so značilni bruhanje, driska, trebušni krči, glavobol, vročina in mrzlica, ki se pojavijo 12 do 48 ur po zaužitju sumljive hrane (zlasti morske) ali pijače.
Vir zastrupitve s hrano so lahko tudi (strupene in pogojno strupene) gobe, strupeno jagodičje in druge rastline pa tudi očesca (izrastki) na krompirju vsebujejo naravne rastlinske strupe, nevarne za človeka. Strupena je tudi plesen, ki se lahko pojavi na nepravilno hranjenih oziroma skladiščenih sadju, zelenjavi, žitu ali jedrcih.
Kemično zastrupitev s hrano
lahko povzročajo insekticidi, pesticidi, herbicidi, rodenticidi, umetna gnojila in podobni strupi pa tudi hranjenje oziroma skladiščenje hrane v umazanih, nevzdrževanih, neprezračenih, nerazkuženih, higiensko oporečnih prostorih. Značilni za kemično alimentarno intoksikacijo so bruhanje, driska, povečano znojenje, omotica, solzenje, pretirano slinjenje, duševna zmedenost pa tudi bolečine in krči v želodcu, ki se pojavijo že okoli pol ure po zaužitju kontaminirane hrane. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč, sicer lahko nastane resnejša in trajne(jša) okvara vitalnih organov. Pri kratkotrajnih, blažjih težavah (bolezenskih znakih) ne potrebujete zdravnika, če pa so bruhanje, driska in/ali drugi znaki hujši in trajajo dlje kot dva dni, poiščite zdravniško pomoč. Prvih 24 ur ne jemljite sredstev proti driski in bruhanju (telo tako lažje izloči strup). Ko želodec že lahko zadrži tekočino, 12 ur pijte čisto tekočino (voda, čaji, zdravilni napitki), nato še en dan jejte lahko, dietno hrano - rižev sluz, kuhane žitarice, čisto juho (prežganka). Najpomembnejše je nadomestiti izgubljeno tekočino, zlasti pri otrocih in ostarelih ter kroničnih bolnikih (srčni, sladkorni...). Če tega ne morete doseči s pitjem, je potrebna intravenozna rehidracija. Pomagajo tudi sredstva proti slabosti, bruhanju in driski ter antibiotiki in podobna zdravila. Pri kemični zastrupitvi je potrebno takojšnje izpiranje (lavaža) želodca.
Od komplementarnih metod so se kot koristne izkazale zlasti akupresura, akupunktura, fitoterapija (ingver - kapsule ali čaj, čaj iz mačje mete, oslada ali gladkega bresta za pomiritev prebavil) in homeopatija (po posvetu s strokovnjakom - aresnicum album, nux vomica in drugo).
Priporočljiva je tudi dietoterapija: ko se bolezenski znaki umirijo, uživajte predvsem riž, lahko zelenjavo in sadje (banane, jabolka, borovnice) pa tudi fermentirano mleko, jogurt in mlečne izdelke, zlasti tiste z mlečno kulturo (jogurt z bifido bakterijami in Lactobacillusom acidofilisom, kefir in napitke, ki dvigajo odpornost oziroma krepijo črevesno floro). Pri zastrupitvi s hrano si lahko pomagate tudi z napitkom iz korabenediktinke - žličko zrezanega zelišča prelijte s skodelico vroče vode, po 10 minutah precedite in popijte ohlajeno. Kot naravno odvajalo dobro služita grenka sol ali živalsko oglje. Na prebavila ugodno vpliva tudi pelinov čaj (pelin prelijete z vrelo vodo) ali pelinovo vino (pelin prelijete z vrelim vinom in uživate večkrat na dan po eno jedilno žlico).
