Maloobmejni prehod prebivalci občutijo kot zid

KOSTEL - V Kostelu se je včeraj že devetič sešla stalna slovensko-hrvaška mešana komisija za izvajanje sporazuma med državama o obmejnem prometu. Pripravili so tri sporazume, in sicer o usklajevanju cestnih povezav, mejnem režimu in turizmu, ki naj bi jih že kmalu potrdili vladi obeh držav. Dogovorili so se o vsem, kar je potrebno za vzpostavitev prvih skupnih mejnih prehodov (v odročnih krajih) med državama predvidoma do novega leta, in sicer Nova vas-Draše in Rakitovec-Slun (objekti bodo na slovenski strani, skupaj jih bosta uporabljali hrvaška policija in carina), prehod Radovica-Kašt pa bo zgrajen na Hrvaškem, tam bodo slovenski in hrvaški obmejni organi. Dogovor pomeni tesnejše sodelovanje in večje zaupanje med obmejnima službama, poleg tega pa bo znižal stroške sicer zelo drage infrastrukture na 670 kilometrov dolgi meji med državama. Tem trem mejnih prehodom naj bi se pridružil tudi prehod Sveti Martin na Muri-Hotiza oziroma Novi Kot-Prezid. Za slednjega hrvaška stran ni posebno navdušena, saj na tem območju občine Loški Potok ni velikega prečkanja meje. Raje bi videli, tudi v občini Osilnica podpirajo ta predlog, da bi se v maloobmejnega prekategoriziral prehod Gašparci-Mirtoviči (Mirtoviški most), ki ima zdaj status prehodne točke. "Prehod čez ta most bi dejansko izžareval vse tisto, kar je zapisano v sporazumu o maloobmejnem sodelovanju. Znova bi združili sicer razkosano čabransko-kolpsko dolino, ki je čedalje bolj prazna," je povedal Ivan Janeš , župan Čabra, in obljubil, da bo prosil za maloobmejno prepustnico, da bi lahko šel v Osilnico, k tamkajšnjemu županu Antonu Kovaču , s katerim sta skupaj preživljala otroštvo.

"Od decembra lani smo med država od 27 načrtovanih odprli šest prehodov. Prihodnji mesec bomo odprli prehode za obmejni promet Sodevci-Blaževci, Krmačina-Vivodina, Božakovo-Obrež, Planina na Podbočju-Novo selo Žumberačko, Podčetrtek-Luke Poljanske in Rakovec-Kraj donji. Želeli smo, da bi danes razglasili prvo turistično cono v okviru SOPS, ki so jo prejšnji petek v Kočevju podpisali župani desetih slovenskih in enajstih hrvaških občin in mest, a smo sklenili, da to preložimo na jesen," je razložil Vojko Kuzma , predsednik slovenske mešane komisije pri SOPS. Hrvaška predstavnica v mešani komisiji za maloobmejni promet Olga Kresović-Rogulja poudarja, da je še vedno nekaj težav, ki ljudem ob meji grenijo življenje. Najbolj so tepeni manjši kraji. "Kmalu bo potekla koncesija za avtobusno progo Reka-Kočevje, ki povezuje vasi v dolini zgornje Kolpe. Rešitev mora biti vgrajena v okvir SOPS, pri tem je kot na dlani, da v ospredju ne sme biti ekonomski račun, ker ga preprosto ni, ampak predvsem skrb, da to območje še naprej prometno diha. "SOPS ima to napako, da so ga pisali pred šestimi leti in ni upošteval pripomb lokalnih skupnosti. Osilniško dolino je maloobmejni prehod Sela-Zamost povsem ohromil. Mi ga čutimo kot zid," je povedal osilniški župan Anton Kovač.