"Res je, da smo dobili v Sloveniji nekatere metodologije za prenovo že pred več kot desetimi leti, vendar se stvari spreminjajo. Občutne spremembe so nastale po osamosvojitvi Slovenije, saj se je spremenilo lastništvo stanovanjskih hiš. V 80. letih je bilo precej več družbene lastnine in izhodišča prenove so temeljila na tedanjem stanju. Zato potrebujemo zdaj nova izhodišča, pred tem pa nam mora biti jasno, kaj se da narediti, kako se stvari lotevati, kaj si stanovalci sploh želijo. V mnogih stanovanjih v Stari Ljubljani, na primer, živita le po eden ali dva človeka v velikem stanovanju, prevladujejo pa starejši stanovalci. Stanovanjski standard je slabši kot drugod - ni dvigal, ni parkirišč, ni preskrbe v bližini itd. Vprašanje, ki sledi, je, kako privabiti v središče mesta mlade družine, kako vrniti življenje v te mestne predele. Kaj je tisto, zaradi česar se lokali v resnici praznijo. Slišimo, da je za to veliko razlogov, a ne vemo, kateri prevladujejo. Cilj našega raziskovanja je priti do instrumentov spodbujanja prenove v teh poskusnih mestnih območjih." Za poskusni model so izbrali Miklošičev park z okoliškimi kareji. Breda Mihelič je opozorila, da pri tem ne gre za nameravano prenovo samega trga, niti za vprašanje, ali naj bi ga vrnili v prvotno stanje. To območje so obdelovali že v raziskovalni nalogi, povezani s secesijo v Ljubljani. Ustreza tudi po svoji rezidenčni funkciji. Je v predelu, kjer se število stanovalcev zmanjšuje, s kareji, ki bi se jih dalo povezati in poiskati zanje zanimive rešitve. Omenila je še, da si Ljubljana pri prenovi ne more prav veliko pomagati z izkušnjami oziroma metodologijami prenavljanja v drugih mestih, ker se od razmer v njih močno razlikuje prav po razdrobljenosti lastništva. Projekt, ki so ga zastavili v Ljubljani, bodo v prvi fazi končali do konca letošnje jeseni, do splošnih ugotovitev pa nameravajo priti v okviru drugih nalog.