"Pri celotni akciji gre za odnos mladih do umetnosti, do kiparstva, in hkrati za kultiviranje okolja," je pojasnila Staša Kokot , vodja galerije Latobia. Nato so se za akcijo ogreli na Filozofski fakulteti in izbrali enega od kipov Jiřija Bezlaja ter zanj zbrali denar, približno dva milijona tolarjev. Ob obletnici fakultete so ga nameravali postaviti, a se je tik pred tem zataknilo: nekaj žensk naj bi se postavitvi uprlo, ker se jim kip ni zdel primeren. Čudno je, da je bil kip poprej na razstavi pred Grubarjevo palačo, kjer je požel številne pohvale in se nikomur ni zdel kakorkoli spotakljiv, vprašljiv ali žaljiv. "Za kip smo pridobili sponzorska sredstva in se potem sponzorjem tudi opravičili, ker kipa še nismo postavili. Fakultetni avli smo želeli dati umetniško podobo in že ob vhodu pokazati, da smo sodobna, moderna fakulteta. Ko smo hoteli kip postaviti, so nekatere ženske menile, da ženski torzo ne spada na fakulteto, da je kip brez glave prispodoba ženske brez pameti, da ne ustreza ideji fakultete. Tako smo se postavitvi začasno odpovedali, celo s kiparjem smo se pogovarjali, da bi kip nadomestili z drugim," je povedal profesor Ludvik Horvat , dekan Filozofske fakultete. Horvat je dodal, da je razmišljal tudi o postavitvi kipa v parku za fakulteto, a se je odločil, da ga bo vendarle postavil v avlo, in to še pred šolskimi počitnicami. Prvega oktobra mu namreč poteče mandat, zato ga skrbi, kakšna bo potem usoda Bezlajevega kipa.
Misel na to, da bi nekatere na Filozofski fakulteti motila golota, je po besedah dr. Nataše Golob , ene od žensk, ki so nasprotovale postavitvi, zavajajoča. Sporočilo, da je Filozofska fakulteta lastnica Bezlajevega kipa, je prišlo do članov upravnega odbora fakultete 8. maja 1999, ko je bila predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino. "Ne vem, koliko ljudi na Filozofski fakulteti je takrat že bilo seznanjenih z nakupom torza. Vsekakor pa na oddelku za umetnostno zgodovino o tem nismo dotlej nič vedeli, zato smo bili nekoliko presenečeni. Lepo bi bilo, če bi se ob takšnih priložnostih vodstvo fakultete obrnilo na oddelek za umetnostno zgodovino." Pozneje so oblikovali komisijo, ki naj bi svetovala, kje v avli bi bil primeren prostor za postavitev kipa. V komisiji sta bila dva umetnostna zgodovinarja in nikoli ni bilo dvoma, da gre za izredno lep ter odlično izdelan torzo."Kip je po svojem značaju komorno delo in menili smo, da v avli ne bi prišel do veljave; veletok 9500 študentov in uslužbencev ter ogromen volumen avle bi ga pravzaprav razvrednotila. Takrat se je postavilo tudi vprašanje, ali gre za začetek zbirke umetnin, kakršne imajo številne dobre univerze po vsem svetu," se spominja Nataša Golob, dodala pa je še: "Zares ne vem, katerim ženskam s Filozofske fakultete bi se zdel kip spotakljiv zaradi golote. Kip spada v cikel Epoptes, kar pomeni osebe, ki so posvečene v skrivnosti, v elevzinske misterije. S tem odpadejo vse druge interpretacije."
<%HR>
