"Najtežje je bilo na Vršiču. Do onemoglosti sem gonil za te sekunde. Prepričan sem bil v sebe, treba se je bilo dokazati in boriti do skrajnih moči. A brez ekipe ne bi bilo nič. Cela ekipa je cel teden garala za rumeno majico. Vsi so gledali le nas. Rumene majice ni branil nihče, razen nas. Seveda smo imeli malce sreče, brez tega na etapnih dirkah ne gre. Teden dni lahko garaš brez učinka, če te ustavi defekt, padec... Če Jones in Golčer ne bi zaostala prvi dan, se bi se vse odvijalo drugače," je svojo najbolj odmevno zmago, doseženo dan pred 27-rojstnim dnem, športno opisal Mitja Mahorič , s katero je slavje podaljšal kar na tri dni. V troboju treh ekip - Volksbank, Amore & Vita, Perutnina (priznati je treba, da občasno z obema ekipama) - je ptujsko moštvo, ki ni imelo izrazitega favorita, zares pokazalo, da je vredno vztrajati kljub manjšim možnostim. "Jones in Golčer sta sicer zaostala, a s tem smo kompenzirali le Šmarjetno goro, Vršič še ostane. Dva dni smo dirkali do konca, učinka pa nobenega. Vsi smo na veliko `blefirali`, nazadnje sem v lov moral poslati svoje. Imam tri za med osem, a težko enega med tri. Preprosto tako budno pazijo na nas, da nam ne dovolijo niti dihati. Na vsaki težji dirki v tujini je lažje," je trener Perutnine Srečko Glivar govoril po prvih treh dneh.

VELIKO "PARTIZANSKE" TAKTIKE

Veliko je bilo "partizanske" taktike. Deseta dirka je bila najbolj taktična dirka doslej. Zato so uspevali tudi ekstremno dolgi begi in zmage 18-letnikov. Srečko Glivar je imel ob "asu" Timu Jonesu in "kralju" Juretu Golčerju šele po Šmarjetni gori od štirih (Rogina, Mahorič, Demarin in Filip) v igri razkritega le enega "fanta". "Sedaj bomo pa za tebe delali," so moštveni kolegi Mahoriču pritrdili (šele) na Šmarjetni gori. V moštvu Volksbank z najboljšim hribolazcem niso pomislili, niti računali, kot je priznal Golčer, da bodo odločale sekunde. "Mi smo eno dirko, po Jadranski magistrali, na ta način že izgubili," se je na izkušnje opiral Glivar. "Bili smo v težkem položaju. Čeprav nismo imeli izrazitega favorita, so vsi gledali nas. Realno je bil Mahorič tretji najmočnejši na dirki, vendar smo verjeli, da eden naših lahko zmaga. Poželi smo veliko kritik, a vedeli kaj hočemo. Če ne bi lovili štirih ubežnikov drugi dan, bi dirko zmagal Nizozemec Clement. Na taki dirki poznamo deset favoritov, nekaj mladih pa je vedno skritih in se prebijejo. Pri mladih je vedno tako, kar naredi, je dobro, če ne, se nihče ne obremenjuje," je zanimivo dirko do zadnjega metra komentiral Srečko Glivar. Mitja Mahorič ni nenadoma udaril na vrh in pobral že 11. letošnjo zmago Perutnine na dirkah UCI. Gre za zelo vsestranskega kolesarja. Po Sloveniji je leta 1998 (1. Branko Filip) osvojil majico najboljšega mladega kolesarja. Pred tremi leti je na skrajšani kraljevski etapi zasneženega Vršiča zmagal do koče na Gozdu in končal kot peti (1. Martin Derganc). Osvojil je naslov državnega prvaka na kronometru, nastopil na SP v isti disciplini leta 2001. V lasti ima državni rekord na 4000 metrov na dirkališču, že med mladinci je bil 27. na SP. "A v športnem pomene mi veliko predstavlja tudi četrto, pa dvakrat peto mesto v etapi na dirki Po Avstriji, kategorije UCI-2," pravi profesionalni športnik, po izobrazbi elektrotehnik s Ptuja.

SKUPNI TRENINGI Z GOLČERJEM

Dirka je na vrh zavihtela dva slovenska kolesarja različnih ekip, oba Štajerca. Mahorič in Golčer celo trenirata veliko skupaj. Letos v različnih dresih. "Najin skupni trening seveda ni tekma. Lažji trening, kakšen pomenek, kakšen postanek po dolgih kilometrih na kavici. Dirka je dirka. Oba sva dala vse od sebe. Jure je izkoristil boljše sposobnosti v klanec, meni so pomagali tudi šprinti in vsestranskost. To je pač etapna dirka. Najprej bo po starem. Šla bova skupaj na trening, na tekmah bova tekmeca," pravi Mahorič, ki ima z Juretom Golčerjem, kraljem Vršiča, še nekaj skupnega. Oba sta v besedah zelo ekonomična, a zato bolj živahna na kolesu. Mitja Mahorič si je zmago Po Sloveniji prigaral, saj prednost štirih sekund po šestih dneh pomeni le 25 metrov. <%I> <%I> Foto: Matej Povše