Glede na to, da kakšnih večjih projektov ni bilo, so začeli širiti območje dela tudi na druge dele nekdanje Jugoslavije. Kot slovenski ABB so dobili koordinacijo za ZRJ, vodstvena kontrola pa se opravlja v Ljubljani. "Za Beograd imamo zelo smele načrte. Predstavništvo nameravamo glede na sedanje politične razmere v kratkem organizirati podjetje za lastni račun in bistveno povečati število zaposlenih. Zelo smo aktivni v Srbiji in Črni gori in menimo, da bomo še naprej povezovali slovenska podjetja pri prodoru na ta tržišča, zlasti inženiring podjetja, montažerska podjetja ali pa banke in zavarovalnice, kar je ena od prednosti slovenskega prostora. Abanka je v Črni gori že postala naš partner in je na območju nekdanje Jugoslavije zelo aktivna. ABB išče preverjene banke, ki bi lahko nastopale na teh trgih ter financirale zavarovanja poslov in podobno," pravi Andrej Božič.
Prodor na nekdanji jugoslovanski trg
Za ABB je Slovenija že ozemlje Evropske unije, ki posluje, kar se tiče transparentnosti poslovanja, načina dela, poslovnih navad, znanja in podobno, po teh načelih. "Če poslovanje predstavništva ABB v Beogradu vodstveno nadzira naša kontrolorka iz Ljubljane, to lahko dela zato, ker smo v dveh letih uspeli podjetje organizirati tako, da ustreza vsem načinom delovanja in poročanja centrale, ki nam je dala mandat, da tak način razvijemo tudi v Beogradu. Poznamo njihovo miselnost, govorimo njihov jezik, beremo cirilico, od prej poznamo ljudi, to pa so prednosti pred drugimi. Delovati nameravamo zlasti na področju energetike, kar je naše tradicionalno področje, in posebno pri tem računamo na slovenske partnerje, na primer na Iskro in druge. Dejavni smo na področju industrijske avtomatizacije in robotike (uvajanje robotov v proizvodnjo). Nekaj poslov smo sklenili tudi v Bosni. Prek navezave s slovenskimi podjetji smo začeli delovati tudi na Kosovu. Prednost, da nismo politično obremenjeni, je za slovenska podjetja zelo velika. S partnerji v bivši Jugoslaviji in našimi bankami pa raziskujemo tudi trge nekdanjih neuvrščenih dežel, kjer smo bili včasih zelo močni, še posebno sedaj, ko je Jugoslavija normalna država in se lahko tudi s partnerji iz teh držav normalno pogovarjamo," nam je povedal Božič.Lani so začeli z izvozom krmilnih omar skupaj s slovenskimi partnerji za robotske celice za skupino Renault. Začeli so z železnimi platformami, ker pa ob ponudbi iz Kitajske niso bili več konkurenčni, so začeli delati električne krmilne omare, ki krmilijo robote. Stikališče v elektrarni Brestanica dela brezhibno in kupci so zelo zadovoljni, del projekta pri dobavah plinskih turbin pa je prevzela družba ABB Ljubljana.
Niso zgolj trgovci
"Velikokrat nam očitajo, da smo le trgovci in da bi v Sloveniji želeli samo sklepati posle in služiti. Iz zadnjih let je razvidno, da kljub temu, da smo majhna družba, delež, ki ga posredujemo za slovenska podjetja, ni tako majhen. Poleg tega slovenska podjetja delajo še dodatno za ABB, ki jim naroča projekte v Pakistanu in drugod. Še vedno preverjamo možnosti za akvizicije, območje pa se je razširilo. Lani se je spremenila vlada na Hrvaškem, prišlo je do sprememb v Srbiji in Črni gori. Območje celotne Jugoslavije je povsem odprto in si pri projektih konkurirajo vsi med seboj. Nekateri posli, ki smo jih nameravali opraviti za nekaterega podjetja, pa za uprave oziroma lastnike niso bili sprejemljivi, sovražnih prevzemov pa ABB ne dela, kar ne pomeni, da ABB nima interesa. Na žalost nam nekaterih projektov ni uspelo realizirati, ker tudi podjetja niso bila za to. Mislili so, da lahko samostojno naprej poslujejo, kar jim želim iz vsega srca. Dogaja pa se tudi nasprotno, saj se razmere v Sloveniji spreminjajo. Danes je vzdušje za tuje naložbe bistveno drugačno, kot je bilo morda še pred dvema letoma. Videti je, da ima Slovenija jasno strategijo, da se ne razprodaja vsepovsod in da iščemo področja, ki bi bila za Slovenijo zanimiva, da jih vodimo, in z našega vidika preverjamo možnosti. Podjetja se že obračajo na nas z željo po povezovanju. Temu sledi dolgotrajen proces preverjanja, kar je del strategijo ABB. Ugotavljamo, kaj podjetje lahko ponudi, ali ima trg in ali je dovolj znanja, ki bi ga lahko odkupili. Nizki stroški delovne sile niso nobena prednost v povezavi z malih trgom; to ni tisto, kar bi iskal ABB. Iščemo znanje in nekaj, kar bi obogatilo skupino, iščemo uspešna podjetja, ki bi jih lahko čim hitreje integrirali v skupino, da bi bili skupaj še močnejši. Ne iščemo pa kot nekateri dobrih zemljišč, ki jih potem prevzemajo med seboj, podjetje pa zaprejo. To nas preprosto ne zanima. Ne iščemo podjetij v težavah, ki bi jih poceni kupili in sanirali. Iščemo torej uspešna podjetja, pri čemer pa v okolju, kjer delujemo, naletimo na težave, ker takšnih ni prav veliko," pojasnjuje Andrej Božič in dodaja, da je to objektivni problem ABB."En obraz, en team"
"Lani smo prodali proizvodnjo generatorjev in težke opreme. Kljub temu, da uspešno poslujemo, smo v transformaciji. Spet smo vodilni pri spremembi v načinu vodenja skupin. V celoti se je spremenila filozofija vodenja skupine. Milni mehurčki tako imenovanih doc.com podjetij so se razblinili. Nikoli nismo verjeli, da gre za dolgoročno stvar, glede na vse, kar se je pred leti z njimi dogajalo na borzi. Verjamemo, da je prišel trenutek za takšne sisteme, kot je ABB, saj smo zelo usmerjeni v informacijsko tehnologijo. Za ABB dela 25.000 softwear inženirjev, saj je usmerjena v sodobne tehnologije. ABB je zelo inovativen zlasti na področju energetike, kjer je povzročil pravo revolucijo in jo še vodi. Podjetja, ki so usmerjena v nove tehnologije, imajo za seboj določeno substanco, znanje, trg in moč. Spremembe niso preproste."
Skupina ABB je bila vedno vodilna pri "menedžiranju". Z uvedbo matričnega vodenja je njihov strokovnjak Percy Barnerik prišel v literaturo. "V ABB se organizacija zdaj spreminja iz klasične - po poduktnih divizijah in deželnih holdingih - v organizacijo po produktnih skupinah, ki je usmerjena h kupcu. Namen tega je, da bi čim manj ljudi iz naše skupine komuniciralo z istim kupcem in naj bi delovali kot "en obraz, en team". To pomeni, da se znotraj tema opravi koordinacija, preden pridemo do kupca, hkrati pa se ukinjajo močni deželni holdingi kot centri moči. Včasih je bilo bolj pomembno ponuditi svojo rešitev iz Švice ali iz Švedske, ni pa bilo najpomembneje to, kar je najboljše za kupce. V ABB smo zbrali toliko moči, da smo si to dejstvo priznali in smo šli v spreminjanje skupine. Kupca ne zanima, ali naša oprema prihaja iz Švedske ali Švice, ampak dejstvo, da pride h kupci nekdo, ki mu lahko svetuje in ponudi rešitev ne glede na to, od kod iz ABB prihaja. Za takšna podjetja, ki so na trgu, pomeni tak način dela dodatno odgovornost." <%HR> Nova tehnologija ABB je rezultat strategije, da prenehajo s proizvodnjo generatorjev in velikih turbin zaradi velikih proizvodnih tveganj tako za okolje kot za ljudi, ki tam bivajo. Razvijajo pridobivanje centralizirane proizvodnje elektrike hkrati z malimi mikroproizvodnjami (mikroturbina na sliki), povezanimi v sistem, ki bo deloval. Izdelujejo mikroturbine od 100 kilovatov naprej, primerne za nekaj hiš, ki so vgrajene v prostor v velikosti garaže, tako da kurilnice niso več potrebne. Proizvajajo elektriko (presežke lahko prodajo) in kurjavo. Znanje in vzdrževanje nista potrebna, ker mikroturbine krmilijo računalniki.
