"Naš zavod obstaja že od leta 1948 in je največji in najboljši tovrstni zavod v Sloveniji," zatrjuje Josip Lukač , direktor zavoda za duševno in živčno bolne ljudi Hrastovec Trate. "Med drugim delujemo v dveh gradovih, ker pa nismo graščaki in ker ti zgradbi nista primerni za bivanje kogar koli, smo se odločili doseči preselitev naših pacientov v ustreznejše prostore." Do leta 2005 naj bi zapustili Trate, do leta 2010 pa naj bi se izselili tudi iz gradu Hrastovec. "V Tratah je v času, ko sem prevzel vodenje ustanove živelo 160 ljudi, zdaj jih je tam 90. V Hrastovcu je približno 500 ljudi, vendar jih je le še 150 v graščini," je povedal Lukač. V prihodnjih sedmih letih bodo skušali vse ljudi v oskrbi zavoda vrniti v običajno bivalno okolje. "Dve dislocirani bivalni enoti že imamo v Slovenski Bistrici, dve v Mariboru, enoto imamo tudi v Gornji Radgoni. Dvanajst ljudi pa živi pri nadomestnih družinah," je naštel Lukač. Dr. Vlado Dimovski, minister za delo, socialo in družino, je obiskal že številne mariborske zavode in ustanove, med drugim je lani tukaj odprl zasebni dom za upokojence. V Hrastovec pa je prvič prišel šele v tretjem letu svojega ministrovanja. Njegov predhodnik, sedanji premier Anton Rop, denimo, nikoli ni obiskal tega zavoda. "Vzrok za odsotnost politikov je med drugim tudi to, da celotna družba skuša pozabiti, da ti ljudje obstajajo," je odsotnost politikov komentiral dr. Vito Flaker , dekan fakultete za socialno delo. Na Dnevnikovo vprašanje, zakaj je prvi politični gost Hrastovca, je dr. Dimovski odgovoril: "O svojih predhodnikih ne bi govoril, dejstvo pa je, da sem zdaj tukaj. Zelo pomembno se mi namreč zdi, da obiščem vse socialnovarstvene ustanove v Sloveniji." Dimovski je med svojim obiskom ugotovil, da so v zavodu dosegli velik napredek, saj uvajajo zelo sodoben program decentralizacije s tem, da ljudi postopoma reintegrirajo v "normalno" družbo s pomočjo dislociranih enot. "V teh enotah sem srečal ljudi, ki živijo zelo samostojno, prej pa se v zavodu niti obleči niso znali. S takšnim pristopom zmanjšujejo tudi predsodke v družbi, ki sčasoma začenja bolj ustrezno sprejemati te ljudi." "Ti zavodi so nekoč imeli podobno funkcijo kot muzeji, saj so vanje spravljali tisto, česar ljudje niso več potrebovali," je dodal dr. Flaker. "Hrastovec je bil določeno obdobje muzej živih figur. Zdaj se ukvarjamo s tem, kako odpraviti stereotipe, ki so nastali v minulih stoletjih zaradi nepoznavanja teh ljudi."