V šestih sezonah, zdaj teče sedma, tega uspelega licenčnega televizijskega kviza je sodelovalo več kot 1500 tekmovalcev, priložnost sedeti na vročem stolu nasproti Jonasa Žnidaršiča in po novem Boštjana Romiha jih je dobilo nekaj več kot 400, na vseh petnajst vprašanj pa so pravilno odgovorili le štirje. Prvi je bil novinar in voditelj informativne oddaje 24 ur na PopTV Matjaž Tanko , ki je pridobljeni znesek dal za dobrodelne namene. V četrti sezoni je vse ovire premagal zdravnik iz Šoštanja Peter Lazar , lani pa sta imela dovolj znanja Ljubljančan Akim Kysselef in Mariborčan Gorazd Škerbinek .

Miljonske nagrade

Kviz Lepo je biti milijonar teče v 96 državah, se pravi skoraj po polovici sveta, in nagrade so privlačno visoke. Milijonarji v Sloveniji dobijo deset milijonov tolarjev ali, grobo izračunano, okoli 43.000 evrov, na Hrvaškem nagrada znaša milijon kun ali okoli 130.000 evrov, v Angliji pa so prva nagrada oziroma pravilni odgovori na 15 zastavljenih vprašanj vredni kar milijon funtov ali skoraj poldrugi milijon evrov. No, v tujini si s tem denarjem kupujejo hiše in še marsikaj drugega, hrvaški zmagovalec si je privoščil jaguarja (avto te znamke, da ne bo pomote), čeprav rabljenega, slovenski nagrajenci pa ostajajo nekako na realnih tleh, kajti naša država njihovo, v primerjavi z drugimi državami že tako skromno nagrado, še prepolovi. Ampak vrnimo se k našim zmagovalcev, tistim, kot bi jim rekli, iz ljudstva. H gospodu Petru Lazarju, ki je bil prvi zmagovalec po Matjažu Tanku, Ljubljančanu Akimu Kysselefu in zadnjemu zmagovalcu Gorazdu Škerbinku iz Maribora.

Državni prvak

Šestdesetletni Peter Lazar je zdravnik splošne medicine iz Šoštanja (po rodu je iz Maribora) in zaposlen v šoštanjski ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Kviza Lepo je biti milijonar se je udeležil na prigovarjanje prijateljev oktobra leta 2001. "Marsikaj vem in ob spremljanju oddaj se mi je vse skupaj zdelo razmeroma lahko, zato sem se odločil sodelovati." Kot je sam povedal, je izkušen ugankar. Že leta 1963, ko je tekmovanje pripravil časopis Tovariš, je postal prvi državni prvak v reševanju ugank. Njegova zmaga na kvizu Lepo je biti milijonar je izjemno odmevala med znanci in prijatelji pa tudi med neznanci: "Ne boste verjeli, še ko sem šel čez mejo, so me prepoznali cariniki in se pošalili na račun mojih milijonov!" "Sledim dogodkom, spremljam časopise in druge medije in sem na tekočem z vsem, kar se dogaja, veliko znanja pa mi je ostalo še iz študentskih časov," je pojasnil in dodal, da svoje možgane pač vzdržuje v redni kondiciji. Med kvizom je uporabil vse tri pomoči, čeprav to ni bilo potrebno in jih je uporabil le za popestritev dogajanja. "Klic v sili pa je bil ,finta’. S kolegom Bojanom Ambrožem sem se dogovoril, da ga lahko pokličem le za zadnje vprašanje, torej za deset milijonov tolarjev. Odgovor sem vedel, vendar sem ga zaradi dogovora poklical in mu povedal, da zmagujem. Vprašanje je bilo, katero bolezen je imel Miškin, junak romana Dostojevskega Idiot. Šlo je za epilepsijo, kar sem vedel."

Krepko "darilo" državi

Peter Lazar je razložil, da ni imel posebne treme, vseeno pa je to le določena napetost, kajti tekmovalcu se lahko zatakne tudi pri povsem preprostih vprašanjih. In kaj je naredil z desetimi milijoni? No, pol jih je "poklonil" državi: "To je povsem drugo poglavje te igre. Dobitek se namreč všteje v dohodnino in se 25 odstotkov akontacije odbije takoj, ostalo pa je treba plačati naslednje leto. Ker imam višjo plačo, sem padel v najvišji razred in mi je tako ostalo točno pet milijonov in 40 tisoč tolarjev, poleg tega pa mi niso priznali nobenih stroškov, nič, pač pa polni znesek hop v dohodnino. Ker se nisem strinjal s tem, sem se pritožil in je tožba na ustavnem sodišču. Na dveh stopnjah sem tožbo že izgubil oziroma so me zavrnili, da je neutemeljena. Menim pa, da je v zakonodaji velika luknja. Ni namreč točno opredeljeno, kam sodijo nagrade na tem kvizu. Tako razlagajo, da PopTV ni registriran za igre na srečo, zato kviz Lepo je biti milijonar ne more biti igra na srečo ampak je to le nagrada, ki se v celoti obdavči." Vseeno pa nagrade pet milijonov in 40 tisočakov (kolikor mu je ostalo po plačilu obveznosti državi) ni porabil za odvetnike, ker vse pritožbe piše sam ob pomoči prijateljev, ampak jo je porabil za dograditev vikenda v Istri, zamenjavo osebnega avtomobila in za nekaj daril najbližnjim družinskim članom.

Lux in glavni dobitek

Na vseh petnajst vprašanj je pravilno odgovoril tudi Ljubljančan Akim Kysselef, ki je edini reševal čast osrednje Slovenije in Slovencev (rojen je v Sloveniji in pravi, da ima tri četrtine slovenskih korenin), saj sta oba ostala zmagovalca Mariborčana. Sodeloval je v oddaji Lepo je biti milijonar lani aprila, sicer pa je komercialist za računalniško opremo in je star 37 let. Že dotlej je sodeloval na različnih kvizih, na primer na ABC - ITD, Lingu, Hugu in na Pop kvizu. "Glede na vprašanja na kvizu sem si postavil za cilj, da bom prišel čez 50.000 tolarjev, da se bom poskušal zriniti do milijona, če pa bo kaj več, sem si mislil, bo seveda to poseben uspeh. Za kviz se nisem posebej pripravljal, ampak že vse življenje črpam splošno znanje, za katerega dejansko nikoli ne veš, kdaj ti pride prav," je pripovedoval. Pri klicu v sili mu je pomagal Marjan Mrvar , sicer tudi stalni udeleženec različnih kvizov, in nazadnje je moral odgovoriti na vprašanje, kateri pes je rešil življenje Josipu Brozu - Titu med ofenzivo na Sutjeski. "Pri vseh vprašanjih sem si takoj po izpisu na zaslonu skušal priklicati odgovor. Če se je eden od odgovorov ujemal z mojim, je bila že velika verjetnost, da je pravilen. Pri zadnjem vprašanju sem pomislil na Luxa, pri odgovorih pa je bil najprej napisan Rex, zato sem začel dvomiti. Potem sem tvegal in se odločil za Luxa." Gospod Kysselef je povedal, da je bil pritisk snemanja in oddaje ter še posebej nagrade velik. Med snemanjem si je predstavljal, da sedi neobremenjen doma za računalnikom in odgovarja na vprašanja. To samoprepričevanje mu je pomagalo pregnati tremo. "Pritisk zaradi nagrade je bil še posebej velik pri zadnjem vprašanju. Naj tvegam in dobim za pravilni odgovor deset milijonov ali naj v primeru napačnega odgovora pristanem na milijonu ali pa naj ne tvegam in oddidem domov s petimi milijoni. Ko si enkrat tako visoko, se je težko odločiti. Jaz sem tvegal ..." Večino denarja je vložil v obnovo stanovanja v 34-letnem bloku, v katerem živi z družino. "Je pa res, da sem si kupil dražje rolarke. Namesto tistih za 10.000 sem kupil dražje, za 30 tisočakov."

Avstralija, prihajam!

Zadnji (doslej, in sicer lani novembra) je deset milijonov osvojil Mariborčan Gorazd Škerbinek, univerzitetni dipl. inž. elektrotehnike, svetovalec direktorja Agencije za energijo RS. Za sodelovanje na kvizu se je odločil po dolgotrajnem prigovarjanju domačih in znancev. "Ob vsem znanju moraš imeti na takem kvizu tudi kanček sreče. Osebno so me vedno zanimala številna področja in ne le stroka. Že od malega me je zanimala geografija, kasneje likovna in gledališka umetnost, živalstvo in še marsikaj. Poleg tega pa tekoče spremljam tudi tekoče vse dnevne dogodke in še posebej šport. Veste, kakšni so bili odmevi? Ponosni in srečni so bili, vsi pa so mi rekli: ,Saj smo ti že zdavnaj rekli, da pojdi in pokaži svojo veljavo!’" Med snemanjem je nekako pozabil na kamere in dobil občutek, kot bi se pogovarjal s prijateljem, prav tako pa ni čutil posebnega pritiska denarja. Prvo pomoč je uporabil šele pri desetem vprašanju, in sicer najprej polovičko, potem glas ljudstva in na koncu klic v sili. Njegov pomočnik po telefonu je bil Milan Gabor, mož njegove sestrične. Povedal je, da sta bili zanj najtežji 11. in 12. vprašanje. Slednje je spraševalo, v kaj se je spremenila Dafne, ko jo je zalezoval Apolon. "Hotel sem reči v laboda, Jonas pa mi je dal take namige, da sem lahko potem pravilno odgovoril (lovor). Dal mi je možnost, da sem po sklepanju in razmišljanju prišel do pravega odgovora. Voditelj nima napisanega odgovora, zato je njegova pomoč odvisna predvsem od njegovega splošnega znanja, res pa je, da enkrat pomaga, drugič pa blefira in nakazuje napačni odgovor." Denar je naložil na banko in si zaenkrat še ni privoščil nič posebnega. Razmišlja o daljšem potovanju v bolj oddaljene kraje in prej ali slej se bo odpravil na počitnice v Avstralijo, dodaja pa, da tudi njemu po vseh odbitkih in plačilu državi (dohodnine) ne bo ostalo kaj več denarja kot pet milijonov tolarjev. Polovičko zmagovalcu, polovičko državi, Akim Kysselef pa dodaja: "Tekmovalcem so pogoji za udeležbo znani, vseeno pa bi bilo prav, da bi država dala zmagovalcu vsaj možnost izbire, komu naj se nameni denar, ali bolnišnici, društvu, dobrodelni organizaciji. Človek bi potem to dal z mirnim srcem, ne pa tako, da to država dobi kot na lotu..."