Datacija, s katero so čas nastanka kolesa z osjo na osnovi analize kulturne plasti naši znanstveniki postavili v 4. tisočletje pred našim štetjem, je po radioogljikovi metodi precej bolj natančna. Najdbo so dunajski strokovnjaki uvrstili v obdobje med letoma 3350 in 3100 pr. n. št., z dodatnimi dendrološkimi raziskavami, ki jih opravlja sodelavka arheologov dr. Katarina Čufar , profesorica na Biotehniški fakulteti, pa bo mogoče čas njegovega nastanka zožiti na nekaj desetletij, morda celo do leta natančno. "Kar se tiče datacij, je naše kolo nedvomno najstarejša doslej znana lesena najdba na območju Evrope, Mezopotamije in Azije. Vse druge so mlajše, sežejo v 3. tisočletje pr. n. št.!" Najstarejše znane dvokolesne najdbe iz Švice in južne Nemčije so torej vsaj stoletje mlajše. Pri švicarski je obstajal znanstveni zadržek, je povedal dr. Velušček, saj datacija ni bila izvedena tako natančno kot naša, ker so leseno najdbo prehitro konservirali. Slovenski arheologi so bili bolj previdni: kolo z osjo je v barjanskem blatu čakalo na rezultate z Dunaja. Najditelji pa niso tudi "lastniki" kolesa, so povedali na inštitutu, ko smo jih vprašali, kje bo kolo z osjo shranjeno. Matično službo za Ljubljansko barje opravlja Mestni muzej Ljubljana. Tam bo kolo dobilo svojo inventarno številko, nato se bodo lotili tudi konservacije in dodatnih raziskav. Marca bo ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ob arheologu sta na terenu vedno še arheozoolog in arheopaleontolog, znova odšla raziskovat na Ljubljansko barje. Tam so pred približno 6500 do 4000 leti obrežne ravnice poseljevali ljudje, ki so si postavljali bivališča na kolih. Zdaj vemo, da so se tudi vozili z vozovi, ne le z drevaki. Prazgodovinsko naselje Stara gmajna je bilo po naključju odkrito leta 1992. Lani je ekipa opravila vzorčenje in dokumentiranje arheološkega lesa v drenažnih jarkih. Med arheološkimi najdbami prevladuje siva in črna lončenina, ki je večinoma neokrašena. Kostni ostanki kažejo na razmah živinoreje, veliko je tudi lesenih najdb. Kolo so našli v izredno bogati kulturni plasti z veliko keramičnega gradiva. "Še bo odkritij, nad katerimi bomo vsi strmeli," je ob koncu pogovora za Dnevnik napovedal dr. Anton Velušček.