Že za letošnji Beneški bienale je bila slovenska ekipa izbrana tako rekoč v zadnjem hipu, na podlagi edinega predloga, ki ga je na ministrstvo poslala kustosinja Aurora Fonda v okviru svojega mednarodnega projekta Absolute one. Pozneje so le sprejeli sistemsko rešitev (razpis po koncu tekočega bienala) za vse prihodnje slovenske udeležbe v Benetkah. Pričakovati je bilo, da bi podobne rešitve (v obliki javnega razpisa) obveljale na splošno, za vse pomembnejše umetniške nastope v tujini, kjer se predstavljamo tudi kot država. Svetovalec za vizualno umetnost na ministrstvu za kulturo Tomaž Brate je povedal, da jim je povabilo za sodelovanje na bienalu Sao Paulo 2002 poslalo zunanje ministrstvo, zato se je z njim ukvarjal njihov oddelek za mednarodno sodelovanje.

Marca je iz tega urada na štiri naslove slovenskih galerij (Moderna galerija, MGLC, Jakopičeva galerija, Mestna galerija Ljubljana) romalo pismo, v katerem predlagajo vodjem teh ustanov, da se med seboj dogovorijo tako za morebitno sodelovanje Slovenije na brazilskem bienalu kot za kuratorstvo. Pismo je imelo vsaj eno pomanjkljivost, ni imelo časovnega roka, če odmislimo, da bi tak sestanek najbrž moral kdo sklicati in voditi. Težko je verjetno, da bi naši direktorji galerij po predlagani "demokratični" poti sami prišli do skupnega predloga.

Kot smo izvedeli, so se v Moderni galeriji že pogovarjali o sodelovanju v Sao Paolu, svoj predlog z navedbo kustosa in umetnika pa nameravali prijaviti v programu za prihodnje leto - menili so, skratka, da imajo še čas, saj rok ni bil postavljen. V Mednarodnem likovnem grafičnem centru so bili marca popolnoma zaposleni s pripravami na "svoj" mednarodni grafični bienale, hkrati so bili še producenti nastopa slovenskih predstavnikov na Beneškem bienalu, zato preprosto niso utegnili tehtneje razmišljati še o Sao Paolu, je pojasnila direktorica MGLC Lilijana Stepančič.

Kdor edini pride...

Na pismo z mednarodnega kulturnega oddelka se je tako odzval samo direktor Mestne galerije Aleksander Bassin in ministrica za kulturo je ta edini predlog tudi sprejela. Bassin je z deli kiparja Luja Vodopivca na brazilskem bienalu sodeloval že leta 1994, letos pa se je v Benetkah sestal z novim umetniškim vodjem brazilskega bienala Alfonsom Hugom.

"Pogovarjala sva se o bienalski temi, ki odseva sodobno umetnost velemest (metropol)," je povedal Aleksander Bassin , čigar bienalski predlog je predstavitev fenomena Metelkove-Mesta. "Slovenija bo imela na voljo sto dvajset kvadratnih metrov velik zračen paviljon, ki ga je oblikoval Oscar Niemeyer. Zato sem predlagal fotografsko postavitev Metelkove-Mesta hkrati kot dokument in umetniški artefakt." Predlog finančno še ni ovrednoten, Mestna galerija Ljubljana bo to storila do jesenskega razpisa septembra.

Ikonografija metropol

Petindvajseti bienale v Sao Paolu bo trajal od 23. marca do 2. julija 2002, v petdesetih letih obstoja pa je postal pomembna manifestacija sodobne umetnosti. Ustanovil ga je leta 1951 podjetnik italijanskega rodu Francisco Matarando Sobrinho, po besedah kuratorke zadnje Documente Catherine David je danes celo najdražja likovna prireditev na svetu. V nasprotju z beneškim ali kasselskim bienalom, ki jima tudi v času globalizacije še vedno očitajo precejšen evropocentrizem, Brazilci promovirajo svoj bienale kot na "vse strani odprto okušanje sodobne umetnosti". Podobno kot v Benetkah izberejo tudi v Sao Paulu vsakič umetniškega vodjo in osrednjo temo. Sao Paolo 2002 se bo vrtel okoli Ikonografije metropol , podobe prestolnic pa bodo interpretirali ne le skozi umetniške prikaze in prakse, ampak tudi v povezavi z njihovim neposrednim vplivom na okolje. Predstavilo se bo enajst svetovnih metropol: Sao Paulo, Caracas, New York, Johannesburg, Carigrad, Peking, Tokio, Sydney, London, Berlin in Moskva. Vsako velemesto bo zastopalo pet v njem živečih umetnikov, pri čemer je njihov nacionalni izbor nepomemben. Na brazilskem bienalu, ki se razteza na ogromnem prostoru 30.000 kvadratnih metrov in ima razsežnosti svetovne razstave, so umetniki iz Slovenije že večkrat sodelovali. Med njimi Lujo Vodopivec, Živko Ira Marušič, slikar in grafik Andrej Jemec celo dvakrat (leta 1970 in 1977). Že kot samostojno državo nas je leta 1998 z grafikami izvrstno zastopala umetnica Petra Varl. Metelkova-Mesto kot samostojni artefakt (Foto: Jaka Adamič)