Odločanje o odloku o razpisu referenduma je DZ minuli teden namreč preložil zaradi nejasnega referendumskega vprašanja, s katerim bi po prepričanju štirih koalicijskih poslanskih skupin ob morebitnem uspehu referenduma vladi naložili naloge in pooblastila, ki jih ne bi mogla izvajati. Zato so predlagatelji referendumsko vprašanje "popravili", tako, da se glasi: "Ali naj se s predlaganim zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja SŽ drugače, kot je predlagano, in sicer tako, da javno podjetje SŽ deluje kot javno in enovito podjetje, ki zagotavlja kakovostne železniške storitve in varnost ter urejenost železniškega prometa; da se v javno podjetje SŽ vključijo vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnega in urejenega železniškega prometa; da se v primeru privatizacije javno podjetje SŽ privatizira zgolj kot celota tako, da država ohrani večinski delež in prevladujoč vpliv; da v skladu z zahtevami Evropske unije vlada RS zagotovi takšno finančno strukturo, na podlagi katere se bodo vzpostavile razmere za uspešno poslovanje javnega podjetja SŽ; da vlada RS javnemu podjetju SŽ zagotovi dolgoročno sistemsko financiranje tistih železniških storitev, ki se izvajajo zaradi javnih koristi tako, da pokrije razliko med ceno, ki jo določa država, in dejanskimi stroški javnih prevozov, ki jih zahteva država in zagotavlja tudi ustrezen razvoj teh storitev; da vlada RS zagotovi pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture". Referendum, ki bo državni proračun obremenil za približno 500 milijonov tolarjev, bo uspešen, če ga bo podprla več kot polovica volivcev, ki se bodo udeležili referenduma. S tem pa bo reševanje problematike železnic, ki se kopljejo v vse večji izgubi (po predvidevanjih uprave bodo SŽ letošnje leto sklenile z osmimi milijardami tolarjev izgube), in sprejemanje zakona le odloženo. Velja tudi omeniti, da predhodni zakonodajni referendum za zakonodajalca ni zavezujoč - to pomeni, da lahko pri odločanju o zakonu DZ sprejme tudi drugačno rešitev, kot jo podprejo volivci na referendumu.
Zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonskem predlogu je 8. novembra v imenu svetov delavcev ter sindikatov na SŽ in v družbah, ki so v večinski lasti tega podjetja, v DZ vložil predsednik sveta delavcev Slovenskih železnic Silvo Berdajs. Za razpis referenduma je potrebnih najmanj 40.000 podpisov, skoraj 20.000 več pa so jih v parlament prinesli predstavniki svetov delavcev in posameznih sindikatov SŽ ter družb, ki so v njeni večinski lasti (to so Centralne delavnice ter Železniško invalidsko podjetje).
Pri tem velja še poudariti, da so prvotno predvideni dan za referendumsko glasovanje z 12. preložili na 19. januar, s čimer naj bi omogočili morebitno sočasno izvedbo predhodnega zakonodajnega referenduma o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Vendar pa vse kaže, da pobudnikom slednjega ne bo uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov.
