V knjigi Dogodki včerajšnjega popoldneva je zbran obsežen opus Stojkovih fotografij, posnetih od začetka 70-ih pa vse do danes. V njej so, kot pravi v enem izmed spremljajočih tekstov Marina Gržinič, zbrane tri zgodovine: osebna, zgodovina naroda in zgodovina fotografskega medija. Stojko je na današnji predstavitvi poudaril, da sam kot iskalec hipa nikoli ni mislil na preteklost. Ko je pripravljal fotografije za knjigi, je bilo njegovo srečanje s preteklostjo tako intenzivno, da je priznal: "Če bi vedel takrat, ko sem fotografiral, da me bo ponovno doživljanje vseh dogodkov in življenja tako pretreslo, mislim, da ne bi naredil nobenega posnetka." Dodal je še, da sam fotografije ne jemlje zgolj na nivoju likovnih elementov, ampak na nivoju osebnega odnosa do ljudi. Stojko se je na začetku svoje poti ukvarjal s pisateljevanjem, vendar je, kot je dejal sam, med trdim delom in happeningom raje izbral happening, se pravi fotografijo. Kot fotograf je bil 25 let sodelavec Mladine, sočasno z novinarskim delom pa je posvečal veliko časa tudi gledališki fotografiji. V svoji karieri je v gledališčih posnel čez 150 tisoč posnetkov. Fotografiral je za Dramo SNG Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče, gledališče Glej, Dramo SNG Maribor, v njegovi zbirki pa najdemo tudi fotografije slovenskega avantgardnega in neoavantgardnega gledališča. Stojko je v gledališko fotografijo vnesel reportažni moment in tako zabeležil gledališko stvaritev od začetka do končnega izdelka. Tone Stojko je pripravil več kot petdeset samostojnih fotografskih razstav doma in po Evropi, izdal je pet samostojnih fotografskih knjig ter knjigo novel. Leta 1997 je skupaj s sinom Simonom Stojko Falkom ustanovil gledališki dokumentacijski center Prodok teater TV v Ljubljani, kjer dela kot samostojni ustvarjalec. Leta 1993 je prejel Župančičevo nagrado za fotografsko knjigo Slovenska pomlad.