"Dobili smo podporo iz vsega sveta in lahko rečem, da smo presenečeni. Prepričani smo, da imamo dobre možnosti. Naš šport je v Evropi zelo priljubljen, prav tako v Južni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji, delamo pa vse, da povečamo zanimanje zanj tudi v srednji in severni Afriki, Aziji in špansko govorečih srednje in južnoameriških državah. Tako bo ragbi na sporedu na naslednjih vseameriških igrah," je dejal direktor zveze Bernard Lapasset, ki meni, da bi ragbi gledalcem ponudil veliko več užitka kot squash, golf, rolanje, baseball ali softball: "Po odprtju olimpijskih iger je osrednji stadion praktično en teden prazen. Praznino bi lahko zapolnili mi, saj bi bilo gledalcev prav gotovo veliko. Tudi nekaterim državam, kot sta na primer Fiji ali Tonga, bi omogočili, da se borijo za svojo prvo olimpijsko kolajno."
Da pri svoji kandidaturi IFB misli resno, kaže tudi podatek, da pripravlja pogodbo s klubi, po kateri bi bili ti dolžni na igre spustiti igralce, ki bi bili vpoklicani v reprezentance. Ne želijo namreč, da bi imeli podobne težave kot nogometaši, katerim klubi, ki se sklicujejo na dejstvo, da njihova zveza glede tega nima točno določenih pravil, v nekaterih primerih ne dovolijo nastopa na igrah.
"Kaj bi pomenil nastop na igrah, če ne bi igrali vsi najboljši. Zagotovilo, da bodo, bo olimpijskemu komiteju gotovo pomagalo pri odločitvi. V naših pravilih je zaenkrat podobno kot v nogometu, klubi igralcev niso dolžni spustiti na vsa tekmovanja. Toda na sestanku novembra bomo to spremenili. Imamo podporo igralcev, klubov in zvez, vsi si želijo, da postanemo olimpijski šport, zato ne pričakujemo težav."
Lanski finale svetovnega prvenstva med Južno Afriko in Anglijo si je ogledalo 33 milijonov ljudi, 97 odstotkov teh pa je prišlo iz osmih državah, ki so izumile to igro - iz Anglije, Škotske, Walesa, Irske, Francije, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike.