Deklica iz Kirgizije

Ko sta se leta 1917 spoznala Josip Broz in Pelagija Belousova - Polka v bližini mesta Omsk v Rusiji, je imel Broz 25 let, za seboj pa že nekajletne surove vojne izkušnje. Polka je bila še otrok, imela je šele 13 let. Naslednje leto sta sklenila cerkveni zakon.

Iz anketnega lista, ki ga je Polka Broz izpolnila na zahtevo sovjetskih oblasti septembra 1932, je razvidno, da je Pelagija Denisovna Broz kmečkega stanu in da je rojena leta 1904 v vasi Mihajlovka v Amolinskem kraju v okraju Omsk.

Preživel le Žarko

Josipa Broza je vojna vihra prinesla v Kirgizijo. Tu se je znašel v vlogi vojnega ujetnika. Pozneje je kot vojni ujetnik dobil delo mehanika v mlinu v bližini mesta Ardatov. Tito se je v Omsku priključil rdeči gardi, toda bela garda je kmalu razbila njihove enote. Broz se je dobro razumel s Kirgizi, ki so ga skrili. Pri bogatem kmetu je dobil delo mehanika.

Njegovi nasprotniki so pozneje trdili, da so Tita in njegovo ženo Rusinjo v Jugoslavijo poslale sovjetske tajne službe, da bi na Balkanu dvigala boljševistično revolucijo. Kaj takega je skorajda nemogoče, razen tega je bila Polka še otrok. Ko sta leta 1920 odhajala v Jugoslavijo, je imela šele 16 let. Ni imela značaja revolucionarja: iz njenih pisem možu se vidi, da je pri njej šlo za izredno skromno, preprosto, nežno in plaho osebo, ki je bila zelo odvisna od svojega soproga.

Josipa Broza so po vrnitvi domov čakale same žalostne novice. Njegova mati, Marija Broz, na katero je bil zelo navezan, je umrla za špansko mrzlico leta 1918.

Polka je kmalu zanosila, toda otrok je umrl že pri porodu. Brozu je rodila pet otrok. Dva otroka, sinček Hinko in hčerka Zlatica, sta umrla že v ranem otroštvu za nalezljivimi boleznimi. Od petih otrok je preživel samo Žarko.

Huda revščina

Naselila sta se v Velikem Trojstvu v bližini Zagreba. O skrajni revščini družine priča dejstvo, da sta zakonca v Veliko Trojstvo prišla brez kakršnekoli lastnine in sta prvo noč prespala na slami. Broz je dobil delo strojnika v tamkajšnjem mlinu in družina je tam ostala štiri leta in pol. Broz se je že takrat pridružil komunistični stranki in se redno sestajal s somišljeniki. Po nasvetu okrajnega komiteja KPJ za Hrvaško je našel delo v Kraljevici. Tu je Pelagija rodila njunega zadnjega otroka, sina Žarka.

Vrnil se je v Zagreb, družina pa je ostala v Kraljevici. Broz je takrat pisal Polki in zahteval od nje, naj s sinom pride v Zagreb. V svojem pismu 1. januarja 1927 Polka piše soprogu, da je bila zelo vznemirjena zaradi njegove napovedi, da bo prišel domov v Kraljevico. Mož ji je zameril, zakaj mu nič ne piše. Za to si si sam kriv, mu piše Polka. Zakaj naj bi ti pisala, če si dejal, da boš prišel? Polka je bila v hudih težavah. V Kraljevici se je nabral precejšen dolg, ki ga je bilo treba poravnati.

Beda in zapor

Ko so pri Brozovih sodelavcih v Kraljevici našli prepovedano komunistično literaturo, je prvič končal v zaporu za dalj časa. Zaprli so ga v okrožni zapor v Ogulinu in čez nekaj mesecev so ga obsodili na sedem mesecev zapora. Josip Broz se je pozneje umaknil v ilegalo. Policija ga je iskala in izsledila.

Pri njem so našli nabito pištolo, v njegovem stanovanju pa kompromitirajočo komunistično literaturo. Prišlo je do znanega "bombaškega procesa", na katerem je bil Josip Broz obsojen na pet let ječe. Ob tej priložnosti je bila zaslišana tudi Pelagija Broz. Pred policijo se je dobro držala in prepričljivo zagovarjala svojega soproga.

Ko je Josip Broz končal v ječi, mu je Polka pošiljala v zapor denar, čeprav je tudi sama živela v skrajni bedi.

Ločitev in popravni dom

Pelagija Broz se je leta 1929 ob pomoči partijske organizacije v Zagrebu ter v sodelovanju s sovjetskim diplomatskim predstavništvom na Dunaju vrnila v domovino. Kmalu se je ločila od Josipa Broza, kar pa ji je Broz pozneje zelo očital. Poročila se je s fotografom Roguljevom in z njim imela hčer Nino, za Žarka pa naj bi slabo skrbela. Žarko naj bi bil problematičen otrok in Polka naj bi ga dala v popravni dom.

Pozneje je razlagala, da je bila prisiljena sina dati v dom, ker je študirala na komunistični univerzi za nacionalne manjšine Zahoda, v študentskem domu pa ni mogla imeti otroka poleg sebe. Ko je Josip Broz leta 1935 prišel v Moskvo, je našel Žarka in ga vzel iz doma. Tito je Žarku našel nadomestno mater v podobi mlade nemške funkcionarke Anne Koenig (ilegalno ime: Lucija Bauer), s katero se je poročil v Moskvi.

Polka je marsikaj pretrpela v zakonu z Josipom Brozom, pa tudi pozneje, zato ker je bila njegova bivša žena. Polka je v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja poskušala priti v stik z Titom, ko je ta prihajal na uradne obiske v Sovjetsko zvezo. Očitno so sovjetske oblasti onemogočale te stike. Vsekakor tudi Tito ni imel velikega zanimanja za srečanje s svojo bivšo soprogo. Polka je umrla aprila 1968.

Harašo mužik

O Josipu Brozu kot o možu in očetu ni imela slabega mnenja. Trdila je, da je bil Josip Broz zvest družini, da je bil dober oče in "harašo mužik". O svojem drugem možu, fotografu Roguljevu, ki je ravno tako kot ona in Tito delal v Kominterni, ni imela takšnega mnenja. Leta 1944 se je ločila tudi od njega. Svojo zvezo s Titom je plačala dvakrat. Prvič je doživela desetletno internacijo v Sibirijo leta 1938.

Kako je Polka zasovražila Jugoslovane, je pripovedoval dr. Ivan Očak, ki je izsledil nekdanjo Titovo ženo. Vrata je odprla ženska srednjih let prijetnega videza. Gosta je sprejela zelo prijazno, toda ko ji je razložil, da prihaja iz Jugoslavije, se je namrščila: "Toda vi ste ubili mojega sina Žarka!" Dr. Očak jo je komajda prepričal, da je Žarko živ in zdrav. Dobila je Žarkov naslov, ki se ji je kmalu oglasil. Po tem naj bi Žarko Broz večkrat obiskal mater. Pred svojo smrtjo je prek Anje Očak poslala svoj nakit Žarkovim otrokom s sporočilom: "Naj nekaj ostane tudi za menoj, da me bodo ohranili v spominu!"

Ženska, ki jo je vzel stalinistični mrak

Tito je s seboj v grob odnesel veliko in bolečo osebno skrivnost: nikoli ni javno govoril o svoji drugi ženi Anni Koenig, ki je kot funkcionarka Kominterne dobila psevdonim Lucija Bauer. Spoznala in poročila sta se v Moskvi, ko sta bila oba funkcionarja Kominterne in sta živela v moskovskem hotelu Luks. Anna Koenig je bila Nemka, po rodu iz nemškega mesta Chemnitza. Rojena je bila leta 1914, torej 22 let mlajša od Tita.

V Kominternini osebni mapi Anne Koenig so šele nedavno odkrili poročni list Friedericha Waltherja (Josipa Broza Tita) in Lucije Bauer (Anne Koenig), ki je napisan v cirilici in v ruskem jeziku. V dokumentu sta samo njuna psevdonima.

V moskovskih arhivih so našli nekaj dokumentov, povezanih s Titom, med drugim tudi njegovo izjavo, ki jo je napisal za potrebe sovjetske tajne službe NKVD in ki Tita kaže v zelo grdi luči. Vse kaže, da je denunciral svoje partijske tovariše agentom sovjetskih tajnih služb. Ta oblika sodelovanja prepričanih komunistov s sovjetskimi tajnimi službami ni bila kaka posebnost, prej bi lahko rekli, da je bilo takšno sodelovanje pravilo v tedanji Sovjetski zvezi.

Nobene od petih žena Josipa Broza ni osrečila zakonska zveza s Titom, toda Anni Koenig se je zgodilo najhujše: aretirale so jo sovjetske tajne službe, obsojena je bila za vohunjenje za tujo sovražno silo in po kratkem postopku - tudi ustreljena. Iz dokumentov je razvidno, da sta se Friedrich Walter in Lucija Bauer vzela 13. oktobra 1936 v Moskvi, a že 18. oktobra 1937 je Lucija Bauer (oziroma Elza Anna Koenig) že bila aretirana in decembra tudi pogubljena.

Grde ocene

Nekaj dni potem, ko je septembra 1938 denunciral svoje partijske tovariše iz Jugoslavije, so agenti NKVD od Josipa Broza zahtevali, naj napiše tudi drugo izjavo. Tokrat izjavo o osebnih lastnostih svojih dveh dotedanjih žena: Pelagije Belousove - Polke in Anne Koenig - Lucije Bauer. O eni in drugi ženi je v tej osebni izjavi dal izrazito negativno oceno. Za svojo prvo ženo Pelagijo Belousovo - Polko je dejal, da je nemoralna oseba, ki da sovraži njunega sina Žarka in ki je, po njegovih besedah, kriva za to, da je Žarko postal propadel otrok in huligan. Polka naj bi svojega sina vtaknila v popravni dom samo zato, da se ga znebi in da ji ni bilo treba skrbeti zanj.

Tito je v svoji oceni Anne Koenig zapisal, da jo je ocenil za politično nerazvito in zelo naivno ter da ji je svetoval, naj se ne bi družila niti imela nikakršnih stikov z nemškimi emigranti. Tito se je tu posipal s pepelom in zase dejal, da je bil vsekakor premalo buden in da bo to velik madež v njegovem partijskem življenju. Menil je, da bi različni "saboterji naše partije" lahko zlorabili ta dejstva proti njemu in da s tem kaže računati.