Verbovškova je pojasnila, da je tehnologija nanosa protipožarne zaščite v predoru Šentvid predvidevala tri faze: pripravo betonske površine (čiščenje), nanos veznega sloja in nanos celotne zaščite, ki mora doseči projektirano debelino. Manjkajoč vezni sloj na analiziranih vzorcih pomeni, da je to glavni vzrok za odpadanje protipožarnega ometa.

Verbovškova je opozorila, da je ZAG vzorce za analizo vzel od kosov ometa, ki so bili odstranjeni. Zavod za gradbeništvo je nato pridobival vzorce tudi s površin, kjer je bil oprijem boljši. Zato so nekatere analize po njenih besedah še v teku.

Črepinšek: Odpadanje ometa skrita napaka

Čiščenje betona so izvedli izvajalci, torej družba SCT, celoten postopek pa je izvedel podizvajalec, angleška družba Ceramicoat, je zatrdi nadzorni inženir gradnje predora Milan Črepinšek. Odpadanje protipožarne zaščite je označil za skrito napako, za katero bi moral odgovarjati izvajalec. 

Odgovorni projektant predora Angelo Žigon iz družbe Elea iC pa je izvedbo protipožarnega nanosa kot celotnega sistema označil za nestrokovno.

Žigon je spomnil, da je bila zaščita sprva v šentviškem predoru mišljena s protipožarnimi ploščami, nato pa je izvajalec predlagal zaščito s protipožarnim pobrizgom. Zanjo so se odločili po preverbi vseh tehničnih karakteristik in referenc, poleg tega pa je tak način nakazoval določene prednosti, predvsem v smislu lažjega nadzora konstrukcije in enostavnejše izvedbe.

V drugo vendarle protipožarne plošče?

Žigon pravi, da bi se tudi danes odločili za izvedbo protipožarne zaščite s pobrizgom. Na kakšen način se bo izvedla celotna sanacija šentviškega predora, zaenkrat ni znano, se pa trenutno izvajalec in investitor nagibata k zaščiti s protipožarnimi ploščami, ki bodo imele ustrezne certifikate in teste. "Koncept projekta naj bi imeli v prihodnjem tednu, projekt z izvedbenimi podrobnostmi pa bo potreboval še nekaj časa," je zatrdil Žigon.

Zaščita s protipožarnimi ploščami je sicer dražja od metode pobrizganja protipožarnega ometa, je dejal Črepinšek. "Toda če bi namestili plošče, bi bile te ravne in bi jih bilo 9200 kvadratnih metrov, ometa pa je bilo 13.600 kvadratnih metrov," je pojasnil. Vrednost pobrizganja je tako enaka vrednosti protipožarne zaščite s ploščami.

Celovite sanacije predora Šentvid pa ni pričakovati pred volitvami. "Že rok dobave protipožarnih plošč je daljši, in sicer traja od šest do osem tednov," je dodal Žigon. Pojasnil je, da je odločitev, kdaj se bo izvedla sanacija, stvar investitorja. Ta je protipožarno zaščito skladno z evropsko direktivo, ki zahteva nadgradnjo starih predorov in ščitenje sosednjih objektov v primeru zrušitve konstrukcije (v primeru predora Šentvid gre za železniško progo, šolo in Celovško cesto), dolžan namestiti do leta 2014.