Polomi na zadnjih velikih tekmovanjih (zadnjo zlato kolajno so ZDA osvojile na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000, potem pa po vrsti pogorele na svetovnih prvenstvih leta 2002 in 2006 ter OI leta 2004, na katerih so zmogle le do dveh bronastih odličij) so v domovini igre pod obročema očitno dvignile dovolj prahu, da so Američani letos v reprezentanci zbrali vse najmočnejše razpoložljive sile in da motiv ni več vprašljiv. Časi, ko so nasprotnike premagovali z levo roko in so se jih ti ustrašili, še preden se je tekma začela, ob tem pa jih ni bilo malo takšnih, ki so ameriške zvezdnike slikali s fotoaparati, so namreč že davno minili. Očitno so tudi vse prevečkrat vase zagledani Američani spoznali, da lahko na vrh pridejo le z najmočnejšo postavo. Selektor Mike Krzyzewski bo tako v Peking odpeljal dvanajsterico, ki bi se po imenih morala do olimpijskega zlata sprehoditi, ob tem pa ima srečo tudi s tem, da bo ta zaradi grenkih izkušenj s prejšnjih velikih tekmovanj k vsaki tekmi pristopila maksimalno motivirana in brez podcenjevanja.

Kako zelo je ta hip v ZDA pomembno, da se njihovi košarkarji v domovino vrnejo z olimpijskim zlatom, pričajo tudi izjave reprezentantov. "Na olimpijskih igrah ne bomo igrali le zase ali za svojo ekipo, temveč za celotno nacijo. Tu bomo oblekli dres z državnim grbom, kar je največja možna čast, ki lahko doleti športnika, zato navijačev nikakor ne smemo razočarati. Zlata kolajna je zame pomembnejša od naslova v ligi NBA," je celo povedal najkoristnejši igralec (MVP) zadnje sezone najmočnejše lige na svetu Kobe Bryant, ki mu je ob tem očitno tudi popolnoma vseeno, kakšno vlogo bo imel pri vsem skupaj sam: "O tem sploh ne razmišljam. Kolikor minut mi bo selektor namenil, mi jih pač bo. Na meni je, da v tem času na igrišču pustim srce." Podobnega mnenja je tudi LeBron James, ki je za ZDA igral že na zadnjih OI v Atenah. "Občutek, ko igraš v dresu svoje države, je zares nekaj posebnega, še posebej, če barve svoje države braniš na olimpijskih igrah. Tovrstne izkušnje imam sicer že iz Aten, a tistega nastopa sploh ne štejem. Bronasta kolajna mi namreč ne pomeni ničesar, vse kar šteje, je zlato. In zato si ga letos želim še toliko bolj," je dejal zvezdnik Clevelanda. Po katastrofalni sezoni z Miamijem je izjemno motiviran tudi prvak iz leta 2006 Dwyane Wade: "Spet sem zdrav, bolj kot kadarkoli v zadnjih dveh letih, in motiviran kot še nikdar v življenju. Veselim se nastopa na olimpijskih igrah in komaj čakam, da se začnejo, ob tem pa tudi nadaljevanja kariere, ki je v zadnjem obdobju doživela kar nekaj udarcev."

Edini član letošnje ekipe, ki se lahko pohvali z olimpijskim zlatom, je Jason Kidd, član reprezentance z olimpijskih iger v Sydneyju. "Morda že vem, kakšen je občutek ob osvojitvi zlate kolajne, a to ne pomeni, da sem zaradi tega kaj manj motiviran. Nasprotno, lačen sem novega uspeha in fantom, s katerimi smo udeleženi pri tem projektu, iz srca privoščim, da tudi sami občutijo, kako je, ko se povzpneš na vrh sveta," je dejal po številu trojnih dvojčkov tretji najuspešnejši košarkar v zgodovini lige NBA, ki pa bo imel, sodeč po pripravljalnih tekmah, tokrat očitno bolj stransko vlogo - naloge prvega organizatorja igre namreč pripadajo Chrisu Paulu. In ko smo že pri pripravljalnih tekmah: Američani so na prvih štirih od skupno petih svoje nasprotnike (Kanada, Turčija, Litva in Rusija) v povprečju premagovali s kar 36 točkami razlike!