Mladostniški artritis neznanega vzroka je celo druga do tretja najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, za atopijskim dermatitisom in astmo, in primerljiva z epilepsijo in mladostniškim diabetesom. Druge revmatske bolezni, ki se pojavljajo pri otrocih, so še sistemski lupus eritematozus, juvenilni dermatomiozitis, vaskulitisi (vnetja drobnih žil) in druge.
"Včasih so te bolezni imenovali juvenilni revmatoidni artritis, podobno kot revmatoidni artritis pri odraslih. A danes vemo, da otroci niso majhni odrasli in da je ta bolezen drugačna od vnetja sklepov pri odraslih," razloži doc. dr. Tadej Avčin, dr. med., z Oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo v Pediatrični kliniki. Tako na primer v nasprotju z nekaterimi revmatskimi boleznimi pri odraslih te bolezni pri otrocih niso degenerativne, torej ne nastanejo zaradi obrabe sklepov s starostjo, ampak so večinoma avtoimunske bolezni, kar pomeni, da otrokov imunski sistem prepozna celice v sklepni ovojnici kot nekaj tujega in jih napade, zaradi česar pride do vnetja sklepov, redko pa nastanejo tudi zaradi genetskih okvar.
"Danes vemo tudi, da ima pri otrocih artritis podskupine, ki se obnašajo povsem drugače kot pri odraslih, da jih je treba drugače zdraviti in da je drugačen tudi dolgoročni izid bolezni," nadaljuje Avčin. Najpogostejši podtip juvenilnega idiopatskega artritisa je oligoartritis, kjer so prizadeti do štirje sklepi, sledi mu poliartritis, kjer je prizadetih pet ali več sklepov, redkejši pa so sistemski artritis, kjer so ob sklepih prizadeti tudi notranji organi, psoriatični artritis, kjer je vnetje sklepov povezano z luskavico, in artritis z entezitisom, ko pride tudi do vnetja narastišč kit na kost.
Otrok z oligoartritisom ima običajno ugoden dolgoročni potek bolezni, manj ugoden je pri otrocih s poliartritisom, najmanj ugoden pa je pri sistemskem artritisu, ki potrebuje dolgoročno zelo agresivno zdravljenje.
Vsako od teh oblik artritisa lahko spremljajo tudi zapleti. Med pogostejšimi je kronični uveitis, vnetje očesne žilnice. "Vnetje očesne žilnice lahko poteka prikrito, ker otroku ne povzroča težav in moramo okvaro aktivno iskati z rednimi pregledi pri okulistu," pojasnjuje Avčin. Če ga ne zaznajo, se vid počasi slabša in lahko otrok celo oslepi na bolno oko. Ker pa znajo bolje prepoznati tudi morebitne zaplete in ustrezno ukrepati, v zadnjih letih na Pediatrični kliniki niso zdravili otroka, ki bi bil teže prizadet zaradi spregledanega uveitisa.
Znaki bolezni
Juvenilni idiopatski artritis ima dva vrhunca pojavljanja: prvi je med drugim in četrtim letom starosti, drugi vrhunec pa je v puberteti. Majhen otrok ne zna povedati, da ga kaj boli, a starši opazijo, da je nerazpoložen, neješč, neha uporabljati okončino s prizadetim sklepom, šepa, neha hoditi. Najpogosteje so prizadeti veliki sklepi, kot so komolec, koleno, zapestje, gležnji. Sklep najmanj boli, ko je pokrčen, zato otrok ud drži v pokrčenem položaju. Starši opazijo tudi oteklino sklepa. Pri poliartritisu so pogosto prizadeti tudi členki na prstih in otrok ne more pokrčiti prstov ali narediti pesti. Značilno je tudi, da so težave najbolj izrazite zjutraj, ko se otrok zbudi, ko sklepe razmiga, pa je bolje.
Diagnostika
Ker lahko vnetja sklepov povzročajo tudi druge bolezni, morajo pri postavitvi diagnoze najprej izključiti okužbe, poškodbe, maligne bolezni in druge morebitne vzroke. Diagnoze ne morejo potrditi z določenim laboratorijskim testom, zato je ta klinična, kar pomeni, da jo določijo na osnovi pregleda sklepov in dolgoročnega spremljanja. Pri tem jim pomagajo tudi slikovne diagnostične metode, rentgensko in magnetnoresonančno slikanje ter preiskava z ultrazvokom. V katero od podskupin bolezni sodi, lahko sklepajo na osnovi nekaterih avtoprotiteles, na primer revma faktorja. V nasprotju z odraslimi, kjer ima pozitiven revma faktor 80 odstotkov bolnikov, pa je ta prisoten pri manj kot petih odstotkih obolelih otrok. Ti otroci imajo po navadi agresivnejšo obliko bolezni.
Zdravljenje
Cilj zdravljenja je čim prej in s čim manj zapleti doseči umiritev vnetja sklepov, kar vodi v izrazito izboljšano kakovost življenja otroka in boljši dolgoročen potek bolezni. Oligoartritis običajno začnejo zdraviti z nesteroidnimi antirevmatiki, če niso učinkoviti, preidejo na injekcije kortikosteroidov neposredno v prizadeti sklep. "To je zelo uspešna terapija, 20 do 30 odstotkom otrok se lahko po taki aplikaciji bolezen trajno umiri," pove Avčin. Tudi poliartritis začnejo zdraviti z nesteroidnimi antirevmatiki, potem preidejo na imunosupresivno zdravilo metotreksat. Čeprav odlično, pa tudi to ni čudežno zdravilo, in del otrok se ne odziva na to zdravljenje. Pri njih uporabijo druga imunosupresivna zdravila. Pri najtežjih oblikah bolezni morajo včasih otroka začeti zdraviti tudi s sistemskim steroidom, ki običajno že v nekaj dneh pomiri vnetje. Pri najbolj agresivnih in trdovratnih oblikah bolezni uporabijo biološka zdravila, ki jih je na trgu vse več. "Če je metotreksat pred 15 leti spremenil dolgoročni potek bolezni teh bolnikov, so v zadnjih petih letih biološka zdravila podobno spremenila dolgoročni potek pri najtežjih bolnik s trdovratno obliko bolezni. Naša želja je, da bomo z njimi toliko spremenili potek bolezni, da več ne bo otrok, ki bodo morali zaradi prizadetosti sklepov na voziček ali da bodo potrebovali tako agresivne ukrepe, kot je zamenjava sklepa," razloži zdravnik.
Ali lahko otroci dobijo kot odrasli tudi odrasle oblike artritisa?
Tistih nekaj odstotkov otrok, ki ima pozitiven revma faktor, ima bolezen, podobno odraslemu revmatoidnemu artritisu, ki napreduje in lahko okvari sklepe. Sicer pa pri večjem delu otrok, posebno pri tistih z oligoartritisom, pride do popolne umiritve bolezni. Nekaterim zdravil sploh več ni treba jemati, drugi pa umiritev bolezni dosežejo ob jemanju zdravil. Manj kot deset odstotkov obolelih otrok ima agresivno obliko bolezni in tudi z biološkimi zdravili dosežejo le delno izboljšanje. Ker pa v revmatologiji pričakujejo tudi nadaljnji hiter napredek, upajo, da bodo z razvojem novih, bolj usmerjenih zdravil v prihodnje uspeli obvladovati tudi te vrste artritisa pri otrocih.