V zadnjih letih se tudi pri nas širi dvom, ali je uporaba mikrovalovnih pečic v sodobnem gospodinjstvu tako varna, kot se zdi. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1112) je objavljeno opozorilo: Mikrovalovne pečice so varne in primerne za segrevanje in kuhanje različne hrane, kadar se pri njihovi uporabi natančno upošteva navodila proizvajalca! Poglejmo več o tem.
KAKO DELUJE MIKROVALOVNA PEČICA
V mikrovalovni pečici elektronska cevka, imenovana magnetron, proizvaja mikrovalove, visokofrekvenčne radijske valove. Mikrovalovi se na svoji poti – podobno kot svetlobni žarki – od snovi lahko odbijejo, se skoznje prenesejo ali pa jih snovi absorbirajo. Voda ima izredno močen dipolni moment, kar pomeni, da je del molekule izredno pozitivno nabit, drug del pa negativno. Mikrovalovi molekule v hrani, še posebej to velja za polarne molekule vode pa tudi maščobe, sladkorje in za beljakovine, z izredno hitrim menjavanjem električnega polja prisilijo, da se začnejo vrteti. Vsiljeno vrtenje tem molekulam poveča kinetično energijo, kar na makroravni opazimo kot povišano temperaturo snovi, v kateri so molekule. Jedi v mikrovalovni pečici se torej skuhajo »od znotraj«, ker mikrovalovi »zavrtijo« molekule v jedeh in jim tako povečajo kinetično energijo. V primerjavi z običajnimi pečicami se v mikrovalovni pečici segreva hrana in ne notranjost pečice.
MNENJI STROKOVNJAKOV
Dr. Romana Ružič z Inštituta za bioelektromagnetiko in novo biologijo Bion je glede mikrovalovnih pečic povedala tole: »Pri nas se ukvarjamo bolj z biološkimi učinki mikrovalov in na splošno z vlogo elektromagnetnih valovanj v biologiji, o tehničnih zahtevah za uporabo mikrovalovne pečice pa bi vam težko povedala kaj več kot tisto, kar piše v navodilih za njihovo uporabo. Nevarno je predvsem odpiranje in poseganje vanjo med delovanjem ali pa če bi začela »puščati«, zato so smiselni občasni servisi, žal pa vam ne znam povedati, na koliko časa.
Vprašanje, ali se ob segrevanju ali kuhanju v mikrovalovni pečici spremeni kakovost živil in ali je hrana potem še primerna za naše telo, sodi med neraziskane in se navezuje na problem učinkov šibkih elektromagnetnih polj, a drugače kot pri daljnovodih. Bom poizkusila razložiti.
Mikrovalovi vplivajo predvsem na molekule vode v hrani, zato mora hrana, ki jo želimo v mikrovalovki skuhati, vsebovati vodo. Pri običajnem segrevanju se predvsem poveča hitrost neurejenega gibanja molekul (t. i. Brownovo gibanje), mikrovalovi pa povzročijo, da molekule vode hitreje rotirajo. Zelo poljudno in privlačno je več o tem predstavljeno na naslednjih straneh (v angleščini [www.colorado.edu]).
Ko mikrovalovko ugasnemo, se začne to gibanje upočasnjevati, znano pa je, da takšno rotiranje molekul lahko včasih traja kar dolgo. Ker ima rotiranje molekul v primerjavi z neurejenim gibanjem neko frekvenco, obstoja možnosti, da bi ta frekvenca lahko delovala kot vir informacije in vplivala naprej na biološki sistem. Zato nekateri menijo, da bi morali nekaj minut počakati, preden hrano iz mikrovalovke pojemo. Seveda podobno kot pri drugih šibkih elektromagnetnih sevanjih tudi tu velja, da biološki učinki nikakor ne pomenijo nujno, da je zato takšna hrana škodljiva; vpliv je lahko nepomemben ali celo koristen. Uradno mnenje Svetovne zdravstvene organizacije je, da ni dokazov, da bi bila takšna hrana škodljiva. Vsekakor pa moramo biti previdni pri tehnični uporabi naprave (na primer: da med delovanjem ni odprta ali še huje, da bi v njej sušili domače živali).
Takšna živila tudi niso radioaktivna, kot včasih ljudje mislijo, saj mikrovalovi sodijo pod neionizirna sevanja (po domače: ne razbijajo molekul).«
Dr. Matjaz Vencelj z Inštituta Jožefa Stefana pa je na vprašanje o (ne)varnosti mikrovalovnih pečic za uporabnike odgovoril takole: »Dobre statistične podatke o škodljivosti kuhanja v mikrovalovnih pečicah je izjemno težko pridobiti, ker je pogostost uporabe mikrovalovk korelirana s socialnim slojem, z izobrazbeno strukturo, življenjskimi navadami ... Zato v tovrstnih raziskavah posredno izmerimo obolevnost zaradi kajenja, premalo gibanja, slabe kakovosti hrane, stresa, zgaranosti, nezdravega delovnega okolja in drugih dejavnikov, ki dokazano mogoče vplivajo na razvoj pomembnih obolenj.
Izoliranih zgodbic, kakršne krožijo po internetu in naštejejo deset primerov 'Janezka iz Ljubljane, ki je rad kuhal v mikrovalovki in potem silno zbolel', seveda ne kaže jemati kot pomenljiv podatek.
Moj nasvet je izpeljan neposredno iz zgornjega razmišljanja. Če vam mikrovalovna pečica prihrani na dan pol ure časa, ki ga boste lahko posvetili sprostitvi in rekreaciji, je kuhanje v mikrovalovni pecici za vas izjemno zdravo.
Drugi mogoči še neznani učinki mikrovalovnega kuhanja morajo biti statistično veliko šibkejši od zgoraj omenjenih posrednih, sicer bi jih pri vsej današnji množici zdravstvenih raziskav gotovo že kdo znanstveno dokazal.«
NEVARNOSTI, NA KATERE NAS OPOZARJAJO PROIZVAJALCI
1. Proizvajalci pečic ne priporočajo uporabe prazne pečice. V odsotnosti hrane se lahko energija mikrovalov odbija nazaj v magnetron in ga poškoduje.
2. Če so ohišje ali vrata mikrovalovne pečice poškodovana (npr. zaradi loputanja z vratci) ali zamazana z ostanki hrane, se lahko zgodi, da žarki uhajajo v prostor in »grejejo« naša tkiva, zato lahko dobimo opekline. Nevarnost je večja pri delih telesa, ki toplote ne začutijo (npr. oči), kjer lahko dolgotrajna izpostavljenost pripelje do hudih poškodb.
3. Za uporabo varna je le posoda, ki je namensko izdelana za kuhanje v mikrovalovni pečici, ali posoda, ki se jo lahko uporablja v mikrovalovni pečici in jo priporoča proizvajalec. Nekatere posode, tudi iz določenih plastičnih snovi, ki niso primerne za mikrovalovno pečico, se lahko stopijo ali zagorijo, če so prekomerno segrete.
4. V pečico je prepovedano dajati kovinske predmete, kot so: jedilni pribor, jeklene paličice za nabodala, aluminijasta folija, krožnike z zlatimi obrobami. Ti prevodniki ustvarjajo električno polje, kar povzroči iskre in posledično ogenj.
5. Segrevanje vode v kozarcu lahko povzroči, da se voda prekomerno segreje (takšna voda je segreta višje od svojega vrelišča, ne da bi bila videti vrela). Ko takšna prekomerno segreta voda vzvalovi, ker premaknemo kozarec ali vanjo vsujemo čaj, lahko eksplozivno pljuskne iz kozarca in povzroči opekline.
6. Stekleničke z mlekom ali s čajem za dojenčke, ki so ogrete v mikrovalovnih pečicah, so na otip hladne, mleko ali čaj v njih pa je lahko segret tako močno, da lahko pri otroku povzročijo hude opekline ust in žrela. Zato se odsvetuje uporaba mikrovalovnih pečic za gretje hrane za dojenčke in majhne otroke.
7. Elektromagnetno polje v mikrovalovni pečici zaradi vsebine v pečici ni enotno, proces segrevanja pa je zelo hiter. Zato se lahko zgodi neenakomerno segrevanje hrana oziroma pijače, ki je lahko po segrevanju v notranjosti veliko bolj vroče kot na površju, to pa lahko povzroči opekline.
8. Kadar hrano segrevamo v zaprtih posodah, je lahko po končanem segrevanju v njih para, ki lahko ob odprtju posode povzroči hude opekline.
... IN DRUGE
Tehnologija mikrovalov je stara 70 let. Razvili so jo Nemci med drugo svetovno vojno. Sprva so tehnologijo uporabljali v radarskih sistemih, nato pa so na njeni osnovi izdelali prve mikrovalovne pečice, s katerimi so si greli obroke Nemci na fronti. Po vojni je izum padel v roke Rusom in raziskave so se nadaljevale. Leta 1976 je na osnovi ugotovitev o vplivih mikrovalov na človekovo zdravje Sovjetska zveza prepovedala uporabo mikrovalovnih pečic in objavila mednarodno opozorilo. Prepoved je veljala do perestrojke.
V mikrovalovni pečici velika količina energije, ki vstopa v molekule hrane, zadošča za razbitje beljakovinskih verig in povzroči, da reagirajo na neobičajne načine. Odzivi teh reakcij so številne nove in nenavadne molekule, ki jih telo ob zaužitju mogoče ne bo znalo prepoznati. Te nove molekule so lahko rakotvorne in toksične. Posledice zaužitja takšnih molekul so lahko biokemične spremembe, ki bodo kvarno vplivale na organizem.
Leta 1991 je, potem ko je prejela infuzijo svoje krvi, ki je bila predtem ogreta v mikrovalovni pečici, v bolnišnici v Tulsi v Oklahomi umrla Norma Levitt. To je bilo resno opozorilo, da segrevanje v mikrovalovni pečici povzroči bistvene in neželene spremembe v segrevani snovi.
Vir: Oklahoma Court of Civil Appeals Cases http://wyomcases.courts.state.wy.us/applications/oscn/DeliverDocument.asp?citeID=4387
Če so lahko mikrovalovi že pri segrevanju krvi do telesne temperature tako zelo poškodovali kri, da je ta v človeškem telesu delovala kot strup, kaj se zgodi s hrano, ki jo segrevamo dlje in do višjih temperatur?
Leta 1992 je dr. Hans U. Hertel skupaj z dr. Bernardom H. Blancem izvedel raziskavo, s katero je želel dokazati vplive prehrane s hrano, obdelano v mikrovalovnih pečicah, na ljudi. Njegova raziskava naj bi pokazala, da hrana, obdelana v mikrovalovnih pečicah, povzroči spremembe v krvi ljudi, ki se prehranjujejo s to hrano. Spremembe naj bi bile naslednje: upad vrednosti hemoglobina in holesterola (LDL in HDL) in povečanje števila levkocitov, kar je običajen znak patogenih dogajanj v živem sistemu (kot npr. zastrupitev in poškodba celic). Naštete spremembe v krvi so enake spremembam v krvi, ki se pojavijo kot glasnice začetnih stanj patoloških procesov. Swiss Association of Dealers for Electroapparatuses for Households and Industry (FEA) je nato zahtevala prepoved objave izsledkov raziskave, ker je bila izvedena le na vzorcu osmih ljudi in zato ni mogla veljati za znanstveno utemeljeno.
V Journal of the Science of Food and Agriculture je bilo novembra 2003 objavljeno poročilo, da je brokoli, kuhan v mikrovalovni pečici, izgubil 74–97 % antioksidantov, ki jih je vseboval, kar je neprimerno več v primerjavi z brokolijem, kuhanim v pari, ki je izgubil 11 % antioksidantov.
Odgovor na vprašanje, ali so mikrovalovne pečice varne ali ne, žal ni preprost, saj veliko več raziskav o mogoči škodljivosti mikrovalovnih pečic ni bilo opravljenih. Odločitev o tem, ali uporabljati mikrovalovno pečico ali ne, je zato prepuščena posamezniku.
Bojca Januš
