Zanimivo je, da ima aktualna vladna koalicija skromen seštevek podpornikov, ki je pod eno tretjino, potencialna koalicija med SD, Zares in LDS pa ima dobrih deset odstotnih točk več potencialnih volilcev. Raziskava je bila opravljena med dopusti, kar lahko vpliva na rezultate, a lahko z gotovostjo trdimo, da je kar nekaj strank, ki bodo imele težave pri prestopu volilnega praga.
Mnogo se jih ni opredelilo
Delež anketirancev, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno, je enak kot marca 2007 (45,6 odstotka) in je najnižji v zadnjih šestnajstih mesecih. Delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, se sicer ni povečal (42,0 odstotka), v primerjavi z junijem (42,3 odstotka) pa je precej narasel delež tistih, ki se niso opredelili (s 7,4 odstotka na 12,5 odstotka). Delo vlade kot neuspešno ocenjuje velika večina privržencev Zares (74,6 odstotka) ter SD in DeSUS, najbolj pa so ji naklonjeni privrženci SDS (87,2 odstotka) ter NSi in SLS. Naklonjeni Jelinčičevi SNS v večini delo vlade ocenjujejo kot neuspešno (60,4 odstotka). Vladi so sicer najmanj naklonjeni najmlajši (55 odstotkov) in najbolj izobraženi (51 odstotkov) ter prebivalci večjih mest (56 odstotkov) in Primorci (50 odstotkov). Najbolj pa so ji naklonjeni najstarejši (47 odstotkov), poklicno izobraženi (48 odstotkov), prebivalci podeželja (50 odstotkov) in Gorenjci (54 odstotkov).
.jpg)
Razmerje moči med strankami ni doživelo bistvenih sprememb v primerjavi z minulim mesecem - SD je še vedno najmočnejša stranka, ki bi jo volilo 21,6 odstotka volilcev. Ko tem prištejemo simpatizerje, ki se še niso povsem opredelili, ima SD 25,7 odstotka potencialnih volilcev. Na drugem mestu je SDS, ki ima 20,9 odstotka potencialnih volilcev, s prištetimi simpatizerji pa 22,4 odstotka. Zares, SNS in LDS pa tudi DeSUS so stranke, ki imajo s sedanje perspektive zagotovljen tudi nadaljnji parlamentarni status, kar za preostale stranke ne velja.
Podpora znotraj zvestih volivcev
Zanimiv je izračun, ki smo ga naredili v zvezi z volilci, ki so nam zatrdili, da se bodo zagotovo udeležili volitev. Med temi je izredno nizek delež neopredeljenih, večina strank pa ima več privržencev znotraj te kategorije kot pa med splošno populacijo. Tako bi SD dobila okoli 30 odstotkov, SDS 27,5 odstotka, Zares približno 10 odstotkov in LDS dobrih 8 odstotkov. Edina stranka, ki dobi občutno manjši delež med zanesljivimi volilci, je SNS, kar je mogoče razložiti predvsem z dejstvom, da je večina njenih privržencev mlajše generacije, ki pa se najmanj množično udeležujejo volitev. Sicer se volitev namerava zagotovo udeležiti dobrih 60 odstotkov anketirancev, kar bi lahko ocenili kot dokaj realno napoved. Zanesljivih volilcev med mlajšimi anketiranci je manj kot 50 odstotkov, med najstarejšimi pa jih je več kot tri četrtine.
Zanimivo je, da ima aktualna vladna koalicija ta hip, ob 20-odstotni neopredeljenosti, le dobrih 30 odstotkov potencialnih volilcev, domnevna koalicija med SD, Zares in LDS pa nekaj več kot 41 odstotkov. Do volitev je še daleč in težko je že zdaj ugibati ter izdelovati volilno kombinatoriko, še posebno zato, ker se kar nekaj sedanjim parlamentarnim strankam obeta hud boj za vstop v parlament.
.jpg)
V tokratni raziskavi smo preverjali tudi, s katerim izmed vodij političnih strank se anketiranci najbolj identificirajo. Še največ jih je navedlo Boruta Pahorja (24,1 odstotka) in Janeza Janšo (22,9 odstotka). Precej visok delež anketirancev je kot sebi najbližjega navedlo Gregorja Golobiča (14,4 odstotka) in Zmaga Jelinčiča (12,6 odstotka), sledita še Karl Erjavec in Katarina Kresal, drugi so dobili skromne deleže. Anketirance smo povprašali še, ali bodo 21. septembra volili stranko, ki jo zastopa njihov izbranec oziroma izbranka. Najvišjo stopnjo identifikacije smo zaznali pri Janezu Janši, saj bo njegovo stranko volilo več kot 75 odstotkov njegovih simpatizerjev, nekaj manj Pahorjevih simpatizerjev bo volilo njegovo stranko (72 odstotkov), pri Karlu Erjavcu pa smo zabeležili najmanjši delež simpatizerjev, ki bodo volili njegovo stranko (43 odstotkov).
