Pred petdesetimi leti, leta 1958, je bila med 17. aprilom in 19. oktobrom v Bruslju odprta prva svetovna razstava (Exposition Universelle et Internationale de Bruxelles) po drugi svetovni vojni. Belgijci kot ena svetovnih gospodarskih kolonialnih velesil so bili tudi že pred tem organizatorji več svetovnih razstav, in sicer v Antwerpnu leta 1885 in 1930, v Bruslju v letih 1897, 1910 in 1935, v Liegeu 1930 in 1939. Expo 1958 so zgradili v predelu mesta z imenom Heysel, glavna atrakcija prireditve pa je bil belgijski paviljon z imenom Atomium, model kristala železa z 9 atomi, ki je simboliziral tri področja: kovinsko industrijo, industrijo železa in prihajajočo atomsko energijo. Zasnoval ga je arhitekt Andrea Waterkein, gradili pa so ga 18 mesecev (Slovenec, ki je v tistem času živel v Bruslju, je na filmski trak redno beležil gradnjo, česar se niso spomnili niti organizatorji razstave, ter s tem ustvaril edinstven dokument časa). Vsaka krogla premera 18 metrov ima 2400 ton in je prevlečena z aluminijem. Struktura je visoka 102 metra, uporabna površina vsake krogle je okoli 240 kvadratnih metrov, iz vrhnje je lep panoramski razgled, v njej je tudi restavracija; druge krogle pa so namenjene razstavam. Gibanje med kroglami poteka s pomočjo tekočih stopnic, v vrhnjo se pride z dvigalom. Atomium je bil načrtovan le za čas razstave, zaradi njegove priljubljenosti pa še vedno stoji. Expo 1958 je privabil 42 milijonov obiskovalcev.

V Belgiji sta takrat izšli dve seriji znamk, posvečeni razstavi. Dve znamki enakega motiva, toda različnih nominal, sta izšli kot napoved razstave v letu 1957, dva dni pred odprtjem razstave pa je izšla serija šestih priložnostnih znamk, na katerih so prikazani domači paviljoni (na OPD Belgijskega Konga in Ruande-Urundi). Pet znamk nižje nominale je manjšega formata (39x28 mm), na najvišji od njih je prikazan Atomium. Znamka najvišje nominale je po takratnem običaju večjega formata (54x39 mm), prikazuje pa paviljon telekomunikacij, ki se ga seveda ne spominja nihče več. V ponedeljek, 14. julija letos, je v počastitev 50. obletnice svetovne razstave izšel blok s petimi znamkami, katerih motivi prikazujejo hostese, paviljon Sovjetske zveze, logotip prireditve, tajski paviljon in seveda Atomium.

Na spremljevalni filatelistični razstavi Expa 1958 je bila zbirka slovenskih Verigarjev domnevno visoko uvrščena. O tem se je takrat veliko govorilo, natančnejši podatki pa avtorju rubrike niso znani. Ve o tem kdo kaj več?

Trgovska znamka

Pred časom je na Hrvaškem izšla pola znamk z dvajsetimi polji, od katerih je samo deset namenjenih frankaturno veljavnim poštnim znamkam, drugih deset pa komercialnemu (commercial > ki prinaša dobiček) sporočilu. Na znamki je prikazan motiv Volkswagnovega hrošča, na dobičkonosnem sopolju pa poleg znaka iste avtomobilske tovarne reklamni slogan "Das Auto." (v nemščini) ter spletni naslov hrvaškega prodajalca teh nemških avtomobilov.

Na predstavitvi znamke je predsednik uprave Hrvatske pošte dr. Damir Dobrinić poudaril, "da želi HP s svojimi poštnimi znamkami iti v korak s svetovnimi filatelističnimi tokovi in se zato vsakodnevno prilagaja potrebam in željam uporabnikov. Novi hrvaški izdelek daje poštni znamki novo vlogo, saj je poleg dosedanjih plačevanja poštnine, spominka in predmeta zbiranja odslej namenjen tudi trgov(in)skemu oglaševanju. Prednost takega oglaševanja je, da oglaševalec osebnostno poistoveti svoj stik z "uporabniki".

Priložnostni žigi

V soboto, 19. julija, bo minilo 150 let od rojstva gornika in planinskega pisatelja Juliusa Kugyja. Slovenska priložnostna znamka je izšla že marca; obletnico bosta počastila dva priložnostna žiga. Slovenski bo v uporabi na pošti 5230 Bovec, italijanski na pošti 34170 Gorizia Verdi (žal ne bo dvojezičen). Žal pa je slovenska pošta spet zamudila priložnost izdaje skupne (joint) izdaje z neko drugo poštno upravo - gre za nezinteresiranost ali samo za nedomiselnost odgovornih? Bo pa tega dne priložnostni poštni žig v uporabi tudi na pošti 1291 Škofljica, in sicer ob prvem slovenskem skavtskem taboru Jamboree 2008 pri Želimljah.

Rubrika FILATELIJA bo v Dnevniku spet v sredo, 23. julija 2008.