Ploščatim ribam nenavadnen proces premika enega očesa na drugo stran glave omogoči, glede na to, da so z eno stranjo telesa vedno obrnjene proti morskemu dnu, uporabo obeh očes. Problem, s katerim so se soočali biologi pa je bil v primankljaju fosilov vmesnih faz razvoja pri ploščatih ribah.
Biologi so dolgo časa razmišljali, da se je migracija enega očesa na drugo stran pojavila z nenadno mutacijo. S fosilom predhodnice ploščatih rib, ki je imelo eno oko na sredi glave in drugo na tisti strani, ki je obrnjena navzgor, bodo zdaj lažje razumeli razvoj iverk, morskih listov in morskih plošč.
Ploščate ribe imajo kot majhne oči povsem simetrične, kasneje pa jim ene oko migrira na drugo stran. Matt Friedman iz univerze v Chicago se je ukvarjal s fosilom Amphistiu, za katerega so raziskovalci menili, da ima asimetrično lobanjo, saj je bilo eno oko postavljeno bolj proti sredini glave. Friedman je s CT slikanjem ugotovil, da lobanja ni bila asimetrična, pač pa je oko začelo migrirati. Ker še ni bilo povsem na drugi strani, je Friedman ugotovil, da omenjena riba ni bila z eno stranjo povsem obrnjena proti morskemu dnu.
