Informacija o kriminalistični preiskavi je takrat zelo hitro »ušla« do takratnega novinarja nacionalne televizije Jožeta Možine (danes direktorja TVS).

Novinar Televizije Slovenija Jože Možina (danes direktor TVS) je 28. junija 2005 objavil ekskluzivno vest, da urad za preprečevanje pranja denarja sumi Leonarda F. Peklarja, lastnika svetovalne firme Socius, pranja denarja. Peklar je bil v času prejšnje vlade predsednik nadzornega sveta Telekoma in Mure. TVS je leta 2005 torej poročala, da je Peklar v letih 2003 in 2004 na svoj bančni račun prejel 12 nakazil v skupni vrednosti več kot 177 milijonov tolarjev (737.000 evrov). Nakazilo je izvršila družba Bados Consulting iz Züricha. Kot je bilo razumeti iz prispevka TVS, je glavnina informacij temeljila na podatkih urada za preprečevanje pranja denarja, čeprav novinar svojega vira ni razkril. TVS je poročala tudi, da sta z zadevo seznanjena tudi policija in tožilstvo.

Policija gre do Bajuka

Do zdaj javnosti ni bilo znano, da je policija takoj po objavi informacij na TVS začela z iskanjem tistega, ki je novinarju izdal uradno tajnost. V javnosti so se namreč že na začetku predkazenskega postopka znašle zelo podrobne informacije iz zadeve Socius. Kriminalisti so ugotovili, da so bile informacije o denarnih nakazilih med Slovenijo (Leonardo F. Peklar) in Švico (Bados Consulting) zapisane v zaupnem dokumentu urada za preprečevanje pranja denarja. Ta dokument je bil narejen v dveh izvodih. Enega so nedotaknjenega našli v trezorju urada za preprečevanje pranja denarja. Drugi izvod pa je bil poslan v kabinet finančnega ministra Andreja Bajuka. Zato so kriminalisti obiskali tudi njega. Tam so našli drugi izvod dokumenta, pri čemer naj bi bilo takoj vidno, da so bili listi dokumenta razpeti in ponovno speti s spenjačem. Na vprašanje čemu, je Bajuk po naših informacijah odgovoril, da mu je dokument padel na tla in se razpel, zato ga je ponovno spel.

Kriminalisti so svoje ugotovitve zapisali v kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti. Na policiji so nam v torek potrdili, da so ovadbo okrožnemu državnemu tožilstvu poslali že 21. decembra 2005. Tožilstvo bi torej moralo znotraj kroga zabeleženih oseb osredotočiti preiskovalna dejanja na najbolj sumljivo osebo.

Pa so tožilci v teh letih kaj naredili? Odgovora nismo dobili, saj ljubljansko tožilstvo, ki ga vodi Blanka Žgajnar, na naša vprašanja v treh dneh ni odgovorilo. Kot pa smo neuradno zvedeli na tožilstvu, ta ovadba še vedno leži v tožilskih predalih.

Tudi Andrej Bajuk je včeraj ignoriral naše prošnje za pojasnila v tej zadevi.

"Ovadba vodi do ene osebe"

Poklicali smo še Penka in mu predstavili naše ugotovitve. Zadevo je potrdil in povedal: "V delu sem imel zadevo Socius. Kriminalisti so me obvestili, da je prišlo do izdaje uradne tajnosti in da so že podali kazensko ovadbo zoper neznano osebo. Ovadbo sem zato pridobil od okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in iz ovadbe je bilo razvidno, da sum pelje samo v smeri ene osebe, zaradi česar mi ni bilo razumljivo, zakaj je bila podana zoper neznano osebo. Ker je bila zadeva neposredno povezana z zadevo Socius, sem pisno predlagal, da se mi dodeli v reševanje. Vendar je bil moj predlog zavrnjen. O tem na tožilstvu obstaja dokumentacija. Sprašujete me, zakaj sem to zadevo javno izpostavil? S tem želim ilustrirati, da ne držijo navedbe generalne državne tožilke Barbare Brezigar, da smo pred zakonom vsi enaki. Kot drugo želim pokazati, da ta zadeva za vodstvo tožilstva očitno ni bila dovolj pomembna, da bi jo obravnavala posebna tožilska skupina, v mojem primeru pa so zadevo očitno dodelili tej skupini."