V dopisu so napovedi o reševanju problema z ustavnim zakonom ocenili kot norčevanje iz pravne države. Menijo, da so napovedi premiera Janeza Janše o poskusih reševanja problema izbrisanih z ustavnim zakonom "samo slepilni manever za naivni in izbrisanim nenaklonjeni del javnosti, samo iskanje prozornega alibija za nadaljnje ignoriranje odločb ustavnega sodišča".

***VIDEO: Je za smrt prvopodpisanega pod tožbo zoper Slovenijo kriva država?***

Norčevanje iz pravne države je po njihovem tudi Janševo "popolno zanikanje primarne grobe nezakonitosti, tj. samega izbrisa, katerega popolno nezakonitost je ustavno sodišče jasno ugotovilo že februarja 1999". Prav tako so kritični do stališča, ki ga je med drugim izrekel sedanji notranji minister ob predstavitvi v parlamentu, da se bo zavzemal za individualno reševanje posameznih primerov, "češ, če je bila kje storjena krivica, jo bomo seveda popravili".

Opozarjajo namreč, da je bil izbris ne le "kolektiven", ampak tudi tajen, in sicer brez vsake individualne odločbe ali vsaj sporočila prizadetim. "Najhujša krivica, ki se je zgodila prav vsakemu od 18.305 izbrisanih, je bil sam nezakoniti izbris - ne glede na to, kaj se je z njim dogajalo ali kaj je sam počel kasneje. Če je kdo kasneje storil kaj takega, zaradi česar bi mu po zakonu dovoljenje za stalno prebivanje lahko odvzeli, naj ga dobi pač samo do tistega časa - toda do takrat ga mora dobiti za nazaj priznanega tudi on," poudarjajo.

Norčevanje iz pravne države so bile po njihovem tudi grožnje prejšnje opozicije o kazenskem preganjanju takratnega notranjega ministra Rada Bohinca zato, ker je začel izdajati "dopolnilne odločbe" neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča.

Kot so zapisali, bi "morda res zaslužil celo kazenske, vsekakor pa vsaj politične sankcije, ampak ravno iz nasprotnega razloga, torej zato, ker odločbe ustavnega sodišča ni spoštoval - in to niti na začetku, ko jo je skušal izigrati s tehničnim zakonom, niti na koncu, ko je kljub zavrnitvi tehničnega zakona na referendumu izvajal prav to, kar je določal ta zavrnjeni zakon (okrog 4000 odločb), in ne tega, kar je narekovala odločba ustavnega sodišča (okrog 12.000 odločb)".

Kritični so tudi do Bohinčeve izjave, "da je problem izbrisanih v večji meri rešen", kar je po njihovem "neverjetna laž". Poudarjajo, da je tretjina nezakonito izbrisanih še vedno izbrisana ter jim ta krivica še ni bila ne priznana ne popravljena.