Evropska komisija je v četrtek napovedala vložitev tožbe zoper države, ki niso prenesle določil direktive.
Novela določa, da morajo pristojna ministrstva in organi občin pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, zagotoviti sodelovanje javnosti. S tem so v zakon vnesli zahtevo ustavnega sodišča glede spoštovanja določil Aarhuške konvencije.
Po novem bo lahko Ekološki sklad RS poleg kreditiranja izkoriščal tudi druge finančne instrumente, kot so vlaganje kapitala v finančne in gospodarske družbe, finančni zakup in dodeljevanje nepovratnih sredstev za namene varstva okolja.
Novela opredeljuje možnega povzročitelja nevarnosti za nastanek okoljske škode oz. za nastanek te škode, ki je omejena na večjo škodo. Povzročitelj bo moral v primeru nevarnosti za nastanek škode sprejeti vse potrebne ukrepe ter o njih obvestiti ministrstvo, ki bi nato lahko takšne ukrepe izvedlo tudi samo. V primeru nastanka okoljske škoda bo moral povzročitelj izvesti vse preventivne ukrepe, ministrstvu pa v odobritev poslati predlog ukrepov za sanacijo okolja. Za plačilo izvedbe ukrepov velja princip objektivne odgovornosti za povzročitev nevarnosti za okoljsko škodo oz. za njen nastanek.
Zakon ureja ureja tudi področje drugih dveh prožnih mehanizmov Kjotskega protokola (poleg trgovanja z emisijskimi kuponi), imenovanih skupne naložbe, ki vključujejo projekte skupnega izvajanja in mehanizem čistega razvoja.
Z novelo energetskega zakona naj bi dosegli večje investiranje v elektrarne na obnovljive vire in elektrarne s soproizvodnjo, poleg tega pa zagotovili uskladitev zakona z zavezami Slovenije v postopku preiskave s strani Evropske komisije. Bistveni del predlaganih sprememb predstavlja uskladitev slovenske energetske zakonodaje s stališči Evropske komisije, je ob obravnavi zakona pretekli petek pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
