„Mlajši ali bolj neprepoznaven kot je nogometaš, manjša je verjetnost, da bo pri enajstmetrovkah odpovedal,“ pravi Billsberry in nadaljuje, da nepoznan igralec tvega manj kot vrhunski nogometaš. „Slaven, bogat in popularen igralec se zaveda, da pri enajstmetrovkah tvega veliko več, da je ogrožen njegov ugled, saj milijoni ljudi čakajo na njegovo potezo. Prav v tem pa se skriva ogromen pritisk, ki pogostokrat nogometaša tudi spodnese,“ je v podporo svoji teoriji dejal psiholog.
Billsberry meni, da bi morali pri enajstmetrovkah staviti na manj uveljavljene nogometaše. Ob tem je spomnil na zgrešene kazenske strele Roberta Baggija v finalu SP leta 1994, Platinija v četrtfinalu SP leta 1986 ter Bechhama na Euru proti Portugalski. Ob tem je profesor psihologije spomnil še na spletno stran, na kateri je objavljena statistika, katera reprezentanca je najuspešnejša pri izvajanju enajstmetrovk. Na prvem mestu so Argentinci, ki kar v 73 odstotkih uspešno izvedejo enajstmetrovke, sledijo jim Nemci z 71 odstotki, precej slabi pa so Italijani (33 odstotkov) ter Angleži (17 odstotkov).
Psiholog Billsberry je omenil še Nemčijo, ki velja za neuničljivo. „Ko se moštvo mora z enajstmetrovkami boriti proti Nemčiji, je psihološki učinek „neuničljivosti nemškega moštva“ tako močan, da se nasprotnik sam prepriča, da je izgubil. Glede na statistiko Nemci niso vedno zmagovalci, niti niso vedno uspešni pri enajstmetrovkah ali čudežnih preobratih v zadnjih minutah, vseeno pa nasprotniki zaradi njihove „neuničljivosti“ verjamejo, da jih lahko premagajo samo od 20 do 120 minute.
