Na že osmi Paradi ponosa se je po prvih ocenah tokrat zbralo vsaj tristo podpornikov. Med njimi je bil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je še vedno prepričan, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, Ljubljančani pa strpni in tolerantni ter znajo živeti drug z drugim.
Povorka s pisanimi baloni in mavričnimi zastavami je krenila s Prešernovega trga, posamezniki pa so s transparenti izražali sporočilo Parade ponosa: "Bi je O.K.!", "Hočem ohcet", "Rad imam dva fanta", "Hetero je izbira?", "Raje sem Salome kot Simona Weiss" in podobno. Za kratek čas je z ljubljanskega gradu nad mestom zaplapolala tudi ogromna mavrična zastava. Prireditev je dosegla višek, ko je povorka prišla do parlamenta, kjer so si istospolni pari s poljubljanjem simbolično izkazali ljubezen drug do drugega.
Namen Parade ponosa je enak že osem let, je poudaril član skupine Škuc in gejevski aktivist Mitja Blažič, torej opozoriti na diskriminatorno slovensko zakonodajo in opredelitev zakonske zveze, ki je definirana kot skupnost moškega in ženske, ter jo spremeniti v skupnosti dveh oseb.
Nekatere pomanjkljivosti v zakonodaji izpostavljata tudi prvi ženski, ki sta v Sloveniji registrirali svojo zvezo. "Z registracijo sva sicer upravičeni do nekaterih pravic, a veliko več je dolžnosti," poudarjata. "Edina pridobitev, ki jo vidiva, je, da zakon vsaj približno ureja dedovanje. Ker sva skupaj kupili stanovanje, sva to nekako morali urediti. Pri homoseksualnih parih ni tako kot pri neporočenih heteroseksualnih, da se po določenem času skupnega bivanja premoženje deli. Če bi se lahko poročili, pa bi se odločili za poroko, a ker to ni možno, sva se odločili za slab približek, registracijo," pravita. Prav tako kot pozitivno izpostavljata pravico izvedeti za partneričino zdravstveno stanje v bolnici, do česar sicer ne bi bili upravičeni.
