Otočanom ne bi smeli zameriti, da jih je presenetila visoka hitrost, s katero je Britanija - manj kot teden dni po irskem referendumskem ne - ratificirala lizbonsko pogodbo. Včeraj so namreč izvedeli, da je ob tako imenovani kraljevski privolitvi britanska ratifikacija izvršeno dejstvo, lizbonska pogodba pa zato "še vedno živeči dokument", kot je dejal Manuel Barosso, predsednik evropske komisije v Bruslju, od koder so v London usule čestitke, pohvale in zahvale za (tako spet Barosso) "stalno podporo britanske vlade in parlamenta novi pogodbi med pogajanji in ratifikacijskim procesom".
Brown, večno obtožen obotavljanja in mečkanja, ni še ničesar izpeljal tako hitro ter odločno in se bo v zgodovino EU vpisal kot kot rešitelj lizbonske pogodbe. Vodja opozicijskih konservativcev David Cameron, ki je zahteval razpis referenduma ali prekinitev ratifikacijskega postopka, je Brownu dejal, da ima "meduza trdnejšo hrbtenico kot on" in da ga je "bilo tako sram podpisati lizbonsko pogodbo, da jo je podpisal na samem" (Brown je res "zamudil" na vrh v Lizboni in dejansko pogodbo podpisal na samem, potem ko so jo že vsi drugi voditelji), vendar Brown ni popustil. Nastopil je zelo proevropsko in Cameronu dejal, da ne more biti vodja, če se pusti voditi svojim, "globoko, do drobovine, protievropskim poslancem".
"Kot moramo spoštovati Irce, moramo spoštovati tudi vse druge države, ki so ratificirale pogodbo. In verjetno bi morali spoštovati tudi našo poslansko zbornico, ki je glasovala za ratifikacijo," je dejal Brown.
Poslanska zbornica je že marca, po dvanajstdnevni razpravi, s prepričljivo večino 140 poslancev glasovala za ratifikacijo. Prej je s 63 glasovi večine zavrnila konservativno zahtevo o razpisu referenduma. V sredo zvečer so konservativci še zadnjič poskusili ustaviti ratifikacijski postopek v lordski zbornici, kjer so predlagali štirimesečno odložitev ratifikacije. Spet so, potem ko so morali iz galerije zbornice odstraniti sicer proevropske protestnike, doživeli poraz (s 93 glasovi manjšine) in Brown je brez odlašanja predlog zakona o ratifikaciji lizbonske pogodbe poslal kraljici v "kraljevsko privolitev" (formalnost, ki velja za vsak predlog zakona). Njeno visočanstvo Elizabeta II. jo je v skladu s "pravili igre" dala v 24 urah.
