V sezoni 2006/07 je po številu premier prednjačila SNG Drama Ljubljana s 13 premierami, najvišji porast gledalcev pa je zabeležil Špas teater, saj je s številko 160.000 za približno 20.000 presegel seštevek obiskovalcev ljubljanske Drame in Opere.
Jernej Novak je ocenil, da so si nacionalna gledališča po repertoarju dokaj sorodna ter da sta komedija in resnejša zvrst bolj ali manj uravnoteženi. Tudi neinstitucionalna gledališča so po njegove ustvarila veliko predstav vrednih ogleda, težava je le v pomanjkanju sredstev za postprodukcijo.
Jure Dobovišek je pri ocenjevanju opere izpostavil podoben problem kot ocenjevalci pred njim. Meni, da je definicija opere pri nas zelo ohlapna, od opere kot od umetnosti pa smo svetove daleč, je še dodal. Sezona 2006/07 je tako zaznamovana s prenovo ljubljanske Opere, mariborska pa je sledila več desetletnemu repertoarnemu enoumju.
Baletna in plesna umetnost sta v sezoni 2006/07 imeli svoje premiere, vendar je najbolj očitna napaka repertoarja, da se umetniki niso poklonili Pinu Mlakarju, ker je ravno v tem letu minevalo sto let od njegovega rojstva, je bila kritična Daliborka Podboj. Pri sodobni sceni pa je zapazila, da se koreografi naslanjajo na literaturo, namesto da bi se poglabljali v lastne poglede, ter da se vračajo h klasičnemu plesu.
Mojca Kreft je pri pregledu lutkovne sezone ugotovila veliko širino lutkovnih estetik, ambiciozno zastavljene programe, vendar kronično opazno pomanjkanje denarja. Pohvalila je kreativnost, zmotila jo je pa predvsem odrska izreka, ki ni na primerni ravni.
