Pogovarjali smo se s kitaristom, klaviaturistom in pevcem Alanom Vitezičem in bas kitaristom Tomažem Koncilijem.
V svoj diskografski opus ste pred kratkim dodali še eno avtorsko stvaritev - svoj peti studijski album, ki ste mu nadeli ime Vojna in mir. Obstaja kakšna povezava z istoimensko klasično epsko stvaritvijo ruskega pisatelja Leva N. Tolstoja?
Alan: "Obstaja. Tolstoj je Vojno in mir pisal kar nekaj let, ustvarjalni proces našega albuma pa je trajal pet let, od tega tri leta v studiu. Knjiga Vojna in mir, ki obsega tisoč šeststo strani, je ležala na moji polici kar pol leta, preden sem zagledal ciljno črto in prebral še zadnjo stran. Naš album bo aktualen kar nekaj let, saj imamo v načrtu vsaj pet singlov, ki jih bodo podprli tudi videospoti. Je pa seveda največji razlog za tak naslov albuma skladba Komu zvoni, ki je napisana iz naslovov klasičnih del slovenske in svetovne literature."
Tomaž: "Skladba Komu zvoni je imela nekaj časa celo delovni naslov Vojna in mir. Naslov albuma, ki besedilno in glasbeno povzema vse skladbe, ima v sebi nešteto značilnosti, ki vse na neki način zadevajo življenje posameznika v sodobnem svetu in družbi, naj bo to v odnosu do sebe, partnerja, prijateljev, znancev, v odnosu med ljudmi, narodi in svetovnimi nazori nasploh. Gre za spoznanje, kako smo si različni in hkrati tako podobni, da nima smisla izgubljati časa za vojne in kratke stike med nami. Mir je naša edina izbira."
Album, ki se bo poslušal tudi čez 20 let
Lahko bi dejali, da so bile vaše dosedanje skladbe bolj lahkotne in spevne pop narave. Tega ne moremo reči za sedanjih dvanajst z novega albuma, ki so aranžmajsko in tekstovno veliko zahtevnejše narave.
Alan: "Sedanje radijske postaje bi si verjetno želele, da bi naša pretekla uspešnica Rabm dobila nekaj klonov, ki ne bi preveč zmotili poslušalčevega okusa. Mi smo zavestno izbrali bolj strmo in netlakovano pot. Želeli smo ustvariti album, ki se bo poslušal tudi čez dvajset let, in se tako približati svetovni glasbeni sceni in ne le domačemu povprečju. Seveda to pomeni, da bomo verjetno najbolj popularni šele čez dve leti, ko bo glas od ust do ust obkrožil Slovenijo. Dober primer takšnega dela na domači glasbeni sceni je zadnji album skupine Dan D, ki je popularnost dosegel šele tri leta po izdaji, v svetovnem merilu pa U2, ki z vsakim albumom poslušalca postavijo na začetek."
Novi album Vojna in mir je nastajal kar pet let. Ste se v skupini v tem dolgotrajnem nastajanju šli kakšno vojno in mir, da ste dosegli zaželene cilje?
Tomaž: "V letih od izida našega zadnjega albuma 20:00 do danes se je v DMP zgodilo marsikaj. Morda je bil za vse najbolj nepričakovan in boleč trenutek, ko je konec leta 2002 iz skupine odšel Borut Tiran, ustanovni član, kitarist in pevec. Razšli smo se najbrž prav zaradi dileme, nakazane v prejšnjem vprašanju. Ljudje so nas poznali predvsem po nekoliko lahkotnejših skladbah, mi pa smo že takrat ustvarjali tudi drugačno glasbo. Borutu je bilo enostavno dovolj prilagajanja tržišču, vsaj jaz ga tako razumem. Po njegovem odhodu smo nekaj časa ustvarjali kot trio, nato pa smo v skupino povabili kitarista Jerneja Zorana, ki je zvoku skupine dodal tisto, česar prej nismo imeli - sproščenost in improvizacijo na koncertih. Jasno je, da tudi sedaj občasno prihaja do nesoglasij med nami, vendar smo po drugi strani dozoreli do te mere, da drug drugega v vsakem trenutku spoštujemo v njegovi individualnosti in smo na splošno precej strpni, tako da majhne bitke, naj bodo dobljene ali izgubljene, zaenkrat ne preraščajo v vojne, ampak znamo vedno znova s pogovorom vzpostaviti obdobje miru."
Snemanje se je močno zavleklo
Vaši albumi so nekako izhajali v razdobju dveh let. Od izida vašega zadnjega albuma 20:00 do sedanjega Vojna in mir je preteklo kar osem let! Kje tiči vzrok za tako dolg ustvarjalni premor?
Tomaž: "Razloga sta pravzaprav dva. Prvi je, da smo si v zadnjem desetletju pravzaprav vsi ustvarili družine, se zaposlili in vsaj formalno zaključili s študentskim načinom življenja. Marsikdo v tej fazi življenja odloži kitaro v kot, nas pa je skupaj držala resnično pozitivna izkušnja ustvarjanja, snemanja in koncertiranja. Odločili smo se, da gremo naprej, imeli smo nekaj skladb in besedil, z vloženim trudom pa je spontano prihajal tudi navdih za še nove skladbe. Vedeli smo, da smo na prelomnici - ali naredimo res dober album ali pa raje končamo z aktivnim igranjem. Spet smo se odločili za prvo različico, k sodelovanju povabili vrhunskega producenta Žara Paka in pilili material. Ploščo bi lahko posneli v enem mesecu, toda skupaj z Žarom smo bili do sebe zelo zahtevni. Ko smo našli za odtenek boljši zven inštrumenta ali boljši kitarski rif, smo vse skupaj posneli še enkrat. Tako se je samo snemanje razvleklo kar na obdobje treh let."
Lani decembra ste predstavili skladbo Naftalin, s katero ste napovedali izid novega albuma. Sedaj samostojno predstavljate zanimivo skladbo Komu zvoni, ki je nekakšen literarni kolaž.
Tomaž: "Idejo za besedilo sem dobil že pred mnogimi leti, da bi zgolj iz naslovov klasičnih literarnih del sestavil besedilo za skladbo, ki bi delovalo in stalo samo zase. Alanu je bila zadeva všeč in jo je priredil tako, da je ustrezala njegovemu načinu ritmiziranja in izraznosti nasploh. Tako je nastala skladba Komu zvoni, v kateri lahko pozorni ‚bralec’ najde osemindvajset različnih naslovov iz domače in svetovne književnosti. Zloženi drug ob drugega ustvarjajo novo besedilno stvarnost, ki v sebi nosi hkrati tudi vso dediščino svojih delčkov. Povsem nepotrebno je interpretirati besedilo, saj sem prepričan, da prav vsakega poslušalca nagovarja na njemu lasten način. Ali če hočete: gre za značilno postmoderno citatnost, poigravanje s sodobnostjo z notami preteklosti."
Dolenj'c mora pit'!
Videospot za novo skladbo Naftalin ste ponovno posneli z režiserjem Klemnom Dvornikom, s katerim ste predhodno že sodelovali pri videospotih za skladbe Me že ma, da bi te, 25 in Ti si vse. Imate namen sodelovati tudi v prihodnje?
Alan: "Zmagovalnega konja se ne menja. Klemen se je že na začetku svoje režiserske kariere dokazal z dobrimi videospoti. Z Naftalinom, ki sta ga ustvarila z direktorjem fotografije Milošem Srdičem, je presegel celo naša pričakovanja. Pri videospotu za Komu zvoni, ki je ravnokar doživel svojo televizijsko premiero, je bil Klemen tisti, ki je povezal skupino in ustvarjalce vrhunske animacije, scenarista in režiserja Aleša Žemljo in animacijsko skupino Restart."
Naslovnico novega albuma krasi umetniška fotografija majhne deklice s plinsko masko na obrazu. Ker prihajate z Dolenjskega, lahko iz tega sklepamo, da je to morda nekakšen varovalni ukrep zoper morebitne velike vsebnosti alkoholnega cvička v dolenjskem zraku?
Alan: "Cviček je verjetno najbolj zdravo, láhko in kot tako cenjeno vino, tako da se ni bati hujših posledic. Če bi že bila potreba za varovalne ukrepe, bi se odpravili v zaklonišče, kjer imamo vaje in igrali do konca svojega življenja. Je pa res, da nas veliko medijev povezuje s cvičkom. Čeprav redko pijemo alkohol, so razlogi za to, da smo pristni Dolenjci: naš bobnar Mare Zajc je že nekaj let v vinarskem poslu in ambasador cvička, naša skupina je leta 1994 tudi organizirala prvo študentsko Cvičkarijo v Ljubljani. Glasbeni urednik Radia Trbovlje je nekoč vprašal, ali vemo, kaj pomeni DMP? Dolenj'c mora pit'!"
Spletni strani: www.dmp.si in www.myspace.com/drustvomrtvihpesnikov
