Nagrada je prišla v obliki številnih pohval. Med drugim je bil nekdanji slovenski selektor skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel vpisan v zlato knjigo mesta Cottbus, izbrali so ga za drugega trenerja sezone v prvi nemški ligi, na njegov naslov pa je prišla tudi ponudba Bayerja iz Leverkusna.

Na kakšen način lahko klub, kot je Cottbus, izve za trenerja iz Slovenije in spozna njegovo kakovost?

Nekateri ljudje v Nemčiji me poznajo že deset let. Dolgo časa sem bil v kontaktu z njimi, zato so me poznali. Že prej sem bil v igri za trenersko delo v Nemčiji, vendar položaj ni bil nikoli tako zrel. Klubi trenerje iščejo, ko so v krizi. Do tega je prišlo tudi v Cottbusu. Posredoval je moj prijatelj, ki je imel določen vpliv, in prišlo je do pogovorov. Nato ni bilo več problemov, ker smo hitro uskladili želje.

Kako vas je okolje v Cottbusu na začetku sprejelo?

Bil sem za vse popolna neznanka, kar pa s seboj ne prinese visokega rejtinga. To je normalno, kajti prihajam iz države, ki v nogometu trenutno ni pomembna. Vedeti moramo, da je Nemčija v nogometnem centru Evrope, zato manjše države niso tako pomembne. Za Nemce ni velike razlike med Slovenijo ali Latvijo, ker manjše države obravnavajo na isti način. Veliko je bilo skeptičnega mišljenja, vendar smo nato začeli topiti led in so spoznali, da imamo določeno perspektivo.

Ali je bila rezultat dobrih iger Cottbusa kakšna ponudba?

Pred kratkim se je pojavila ponudba Bayerja iz Leverkusna, ampak je bilo že pred meseci jasno, da bom ostal v Cottbusu, ne glede na to, ali bi igrali v prvi ali drugi ligi. Skozi celo leto smo imeli dva programa. Enega smo prilagodili igranju v prvi, enega pa nastopanju v drugi ligi. Vsem v Nemčiji je že nekaj časa jasno, da v Cottbusu ostajam tudi v naslednji sezoni. V Nemčiji se pogodbe zelo spoštujejo. Vsi se zavedajo, da vsaka prekinitev pogodbe prinese določene zahteve in dolžnosti. Zelo spoštujejo odnos med posamezniki in klubi. Tako bo tudi v mojem primeru in bom ostal v Cottbusu.

Spoznali ste tudi nemško kanclerko Angelo Merkel. Kakšen vtis je naredila na vas?

Čestitala mi je za obstanek v ligi. Pozitivno se je odzvala na naš uspeh. Je zelo prijetna ženska in častna članica našega kluba. Vso sezono je spremljala dogajanja pri Cottbusu. Letos sva bila vpisana v zlato knjigo mesta. Merklova je bila na prvem mestu, jaz pa na drugem. Bil sem zelo presenečen zaradi časti, ki so mi jo izkazali.

Je res, da navijači Cottbusa gojijo eno največjih pripadnosti svojemu klubu?

Zelo težko doživiš večjo pripadnost. Navijači se strašno poistovetijo s klubom. Pokrajina, v kateri je Cottbus, je na obrobju Nemčije, navijači pa imajo veliko srce.

Podobno izkušnjo imate z navijači Maribora.

Cottbus je približno enako veliko mesto kot Maribor in lahko najdemo precej podobnosti. Tudi navijači Maribora so izjemno zvesti, radi imajo svoj klub, celo živijo zanj. V Cottbusu je to podobno, s tem da je pripadnost kluba še bolj razširjena, kajti celotna regija, ki stoji za našim klubom, ima nekaj milijonov prebivalcev. Spomladi smo imeli štirikrat razprodan štadion, ki sprejme 23.000 gledalcev.

Zelo dobro poznate moč nemške in slovenske lige. Kam v primerjavi z razvitimi evropskimi državami, kot je Nemčija, spada slovenski nogomet?

Kakovost slovenske lige je primerna vlaganjem, ki pa niso največja. Zato ne moremo pričakovati vrhunske kakovosti. A so postavljeni določeni temelji, na katerih bi se dalo še kaj več narediti. Ne glede na finančne probleme, je v ljudeh precejšnja rezerva, ki bi jo bilo potrebno izkoristiti. V kvaliteti in kvantiteti dela obstaja še precej rezerv. Določene stvari me ne presenečajo, ker smo začeli kakovost in količino dela prilagajati vlaganjem. Če bomo ostali na tej ravni dela, na kateri smo sedaj, težko lahko pričakujemo velik napredek.

Ali je v kakšnem od slovenskih klubov igralec, ki bi bil sposoben igrati na ravni bundeslige?

Zagotovo bi se našlo nekaj igralcev, ki bi tega bili sposobni. Vendar bi imeli velike probleme pri integriranju v način dela v Nemčiji. Poznam razmere, ki vladajo v Sloveniji, na področju nekdanje Jugoslavije in v Nemčiji. Zato vem, kaj je glavni problem. Ta je, da se je s prehodom iz slovenske v nemško ligo iz polprofesionalnega odnosa potrebno privaditi na povsem profesionalni način dela, pri katerem pa imajo igralci z naših področij velike težave.

Kaj si obetate od evropskega prvenstva?

Večjih sprememb glede igre ne pričakujem. Največja zanimivost je, da je težko napovedati favorita. Izbor reprezentanc, ki kandidirajo za naslov, je širok. Že tekmovanje v skupinah je za kakšnega od favoritov lahko usodno. Navijal bom za Nemčijo, ki jo najbolje poznam in bom njene tekme spremljal tudi v živo, moj favorit za naslov pa je Španija.