Tak postopek obdelave trupov perutnine v EU za zdaj ni dovoljen, velika večina držav članic mu ostro nasprotuje, še bolj potrošniške in naravovarstvene organizacije, zaradi velikega pritiska ZDA po odpravi prepovedi izvoza kloriranih piščancev v EU, ki jo Američani pogojujejo s tesnejšim gospodarskim sodelovanjem z EU, pa želi evropska komisija to spremeniti.
Prepoved uvoza ameriških piščancev, razkuženih s klorom, velja že več kot deset let in je ena od spornih točk v trgovinskih odnosih med EU in ZDA. Nemec Günter Verheugen, evropski komisar za podjetništvo in industrijo, želi to prepoved odpraviti, glede na to, da bo danes sodeloval na vrhu EU-ZDA na Brdu, pa je pričakovati, da bo to ena od tem pogovorov.
Je slovenska politika za?
Po neuradnih informacijah ima Verheugen podporo tudi v slovenski zunanji politiki, čeprav tako kmetijski minister Iztok Jarc kot tudi veterinarska stroka nasprotujeta predlogu evropske komisije, da bi EU dovolila razkuževanje perutnine s substancami, v katerih je aktivna snov klor, in s tem posledično sprostila uvoz klorirane perutnine iz ZDA.
Pred tednom dni so tak predlog soglasno zavrnili veterinarski strokovnjaki vseh držav članic v Odboru za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali (le Velika Britanija se je glasovanja vzdržala), francoski kmetijski minister Michel Barnier pa je na nedavnem neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov EU na Brdu poudaril, da ukinitev prepovedi uvoza kloriranih piščancev ne pride v poštev, in dodal: "Američani imajo lahko prehranski model, kakršnega želijo, v Evropo pa nam ga ni treba prenesti."
"Nič kloriranih piščancev na naših krožnikih!" pravijo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Kloriranje mesa res zagotovi njegovo neoporečnost, vendar ostanki klora ogrožajo naše okolje, ostanki antibiotikov pa povečujejo odpornost proti mikroorganizmom v okolju, kar lahko vpliva tudi na zdravje ljudi," ocenjujejo v ZPS.
Razkuževanje piščancev bi bilo korak nazaj
Veterinar Dejan Židan, sicer predsednik uprave Panvite, enega največjih pridelovalcev hrane pri nas, je prepričan, da ni nobene potrebe v Slovenijo pripeljati razkuženih živil. "V Evropi smo visok standard prehranske varnosti dosegli že z ukrepi v reji živali, zato bi bilo razkuževanje piščancev s stališča Evropejcev korak nazaj, saj bi uvedli uporabo dodatnih substanc, preden živilo pride do potrošnika. Če lahko zagotovimo dokaj kratko logistično verigo, visok status v reji in tako urejene živilske obrate, da preprečujemo okužbe med zakolom, lahko potrošniku ponudimo piščanca brez uporabe kemije. In ni nobene potrebe, da bi z njo prikrivali tehnološke in drugačne napake," meni Židan.
Podobno razmišlja tudi Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva. "Ameriška perutnina ni proizvedena po enakih standardih kot evropska. Tam je dovoljena uporaba antibiotikov in drugih rastnih pripomočkov, zato ne bi bilo modro izenačiti ameriškega in evropskega trga. Evropa z zelo strogo zakonodajo skrbi za varno hrano, zato ne moremo na naš trg spuščati hrane z vseh celin, ki ni proizvedena po tako strogih standardih. V Evropi stremimo k temu, da vir okužb zatremo že pri reji živali, s kemikalijami, uporabljenimi v postopku klanja, pa je okužbe mogoče tudi prikriti," svoje nasprotovanje uvozu kloriranih piščancev utemeljuje Janez Rebec.
