12.967 (72,6 odstotka) je bilo zdravil, ki se dobijo le na recept, 4905 (27,4 odstotka) pakiranj pa zdravil, ki jih lahko dobimo brez recepta. Akcija je aprila letos potekala na Štajerskem.
Skoraj petina zdravil je bila namenjena zdravljenju bolezni srca in ožilja, 15 odstotkov je bilo zdravil z učinki na živčevje, enako za bolezni prebavil in presnove, 11 odstotkov za bolezni mišično-skeletnega sistema, sedem odstotkov za bolezni kože in podkožnega tkiva ter šest odstotkov za bolezni dihal.
Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je na vprašanje, kaj najpogosteje storijo z zdravili, ki jim ostanejo po končanem zdravljenju in jim še ni potekel rok uporabnosti, kar 43 odstotkov ljudi, ki so prinesli neuporabljena zdravila, odgovorilo, da jih spravijo za kasnejšo uporabo. Obstaja torej velika verjetnost, da si zdravila odmerijo brez posvetovanja z zdravnikom oziroma po lastni presoji, kar je lahko neučinkovito in tudi nevarno, opozarjajo študentje farmacije.
Društvo študentov farmacije Slovenije je v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo in Lekarniško zbornico Slovenije nedavno organiziralo tudi okroglo mizo z naslovom Kam z neuporabljenimi zdravili, saj v Sloveniji za zbiranje neuporabljenih zdravil ni ustrezno poskrbljeno. Leta 2004 sprejeti pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanimi raziskavami, je lekarnam, ki so do tedaj zbirala stara zdravila, to dejavnost prepovedal. Zdravila lahko zbirajo le posebej za zbiranje odpadkov pooblaščena in registrirana podjetja, kar pa od uporabnikov zdravil zahteva stalno spremljanje urnikov in lokacij pobiranja odpadkov ter vodi do tega, da zdravila svojo pot pogosto končajo med drugimi komunalnimi odpadki, kar je skrajno skrb zbujajoče in lahko tudi nevarno, poudarjajo študentje. O nevarnostih za okolje in ljudi ter sedanji praksi zbiranja neuporabljenih zdravil so razpravljali še predstavniki Fakultete za farmacijo, Lekarniške zbornice Slovenije in komunalnega podjetja Snaga. Opozorili so, da se snovi iz nepravilno odloženih zdravil tako za zdravljenje živali kot ljudi spirajo predvsem v podtalnice in površinske vode, zato jih največkrat najdemo v vodnih ekosistemih. Absorbirajo pa se tudi v zemljo, prek tega v rastline in tako prehajajo tudi v ljudi in živali. Raziskav o vplivu stalne prisotnosti teh snovi v okolju na razvoj otrok, pojav odpornosti na bolezni, pojav alergij in na splošno počutje ljudi je malo. Zato bi ureditev tega področja morala biti v interesu vseh - okoljevarstvenikov, oblasti, zavarovalnic, farmacevtske industrije in ne nazadnje vseh ljudi. Pri tem je seveda ključni problem financiranje upravljanja teh odpadkov, so še sporočili iz Društva študentov farmacije Slovenije.
Leta 2005, ko je akcija potekala na Gorenjskem in so zdravila zbirali še v lekarnah, so zbrali 4998 pakiranj, lani, ko so zdravila na enak način kot letos zbirali v Ljubljani in njeni okolici, pa so zbrali 17.795 pakiranj zdravil.
