Kateri je največji dosežek oziroma projekt, s katerim se po vašem mnenju lahko pohvali RRA LUR od ustanovitve do danes?

Agencija je vzpostavila razmerja, da so se lahko različni partnerji začeli dogovarjati o razvoju znotraj regije. Tako je bil pripravljen tudi prvi regionalni razvojni program od leta 2002 do 2006. Od konkretnih projektov bi izpostavila recimo kolesarske in peš poti po regiji, tehnološki park, zgrajen z osmimi milijoni evrov evropskih sredstev, regijsko odlagališče odpadkov, vredno 144 milijonov evrov, od tega bi iz evropskih sredstev dobili 70 odstotkov. V zadnjem letu smo pridobili 800.000 evrov evropskih sredstev za dve strategiji, in sicer za zasnovo javnega prometa v regiji in zasnovo prostorskega načrta v regiji.

Največji poudarek prvega razvojnega programa je bil na projektu tramvajske proge Kamnik-Dolgi most, ki naj bi bila končana do decembra 2006. Kaj se je zgodilo s tem projektom?

Projekt ni dobil finančne podpore države in je bil zato obsojen na propad. To je bila nekako tudi značilnost programa od leta 2002 do 2006, saj se je pogosto zgodilo, da čeprav je regija podpirala projekte, ti niso dobili podpore.

Ali vi program preprosto začrtate in pričakujete, da boste dobili državna sredstva?

Ne, država da k regionalnemu razvojnemu programu soglasje.

Torej se potem pričakuje, da bo primaknila svoj delež, opredeljen za posamezne projekte?

Tako je, vendar se to ni zgodilo.

Se je zaradi tega RRA LUR v zadnjem razvojnem programu do leta 2013 odrekel tako velikim infrastrukturnim projektom?

Ne, program je ambiciozen. Začenjamo s študijami, da vidimo, katere so najprimernejše prometne rešitve za našo regijo.

Ampak že leta 2002, če ne prej, so bili v razvojnem programu zastavljeni konkretni projekti, kot so tramvaj, regijsko podjetje za javni prevoz... Zdaj pravite, da ste spet pri študijah. Zakaj niso bile narejene že prej?

Očitno ni bilo dovolj konsenza in je šele zdaj dozorelo spoznanje, da je javni promet v regiji cokla razvoja. Statistični podatki kažejo, da število potnikov v javnem mestnem prometu drastično upada, prav tako v primestnem. Nekaj je treba narediti na tem področju, potnik potrebuje dobro dostopnost, kakovosten prevoz, hitro vožnjo...

To vsi vemo. Zakaj potem v vsem tem času ni bil urejen vsaj tako banalen problem, kot je poenoten vozni red vseh prevoznikov v regiji?

Tega se ravno zdaj lotevamo. Ta naša študija naj bi dala tudi predlog usklajenega voznega reda, enotne vozovnice. Študiji o javnem prometu v regiji in prostorskem načrtu regije potekata vzporedno, da bi prihodnja poselitev bila primerna prometni in drugi infrastrukturi.

Kdaj bosta ti dve glavni študiji dokončani?

Rok je september 2009.

Kaj pa nadaljnji koraki, datumi? Za uvedbo enotne vozovnice na primer?

To vam težko povem.

Drži, da je program do 2013 ocenjen na nekaj več kot 800 milijonov evrov?

Da, a ta denar ni ves zagotovljen. Za pridobitev sredstev se moramo boriti na vsakem razpisu sproti, za večje stvari pa bo potrebno stalno usklajevanje in delo z državo.

Kateremu projektu pa je namenjena glavnina teh sredstev?

Največ programu dostopnosti, torej vsemu, kar naj bi se dogajalo na področju prometa, pri čemer posameznih projektov ne bi izpostavljala. Tudi regionalni razvojni program je namreč precej splošno naravnan, ker je sedemleten in dopušča možnost, da pametne rešitve lahko umestiš v ta razvojni program.

Če govoriva o dostopnosti, ti cilji v programu 2002-2006 niso bili realizirani. Kaj se je od takrat spremenilo, da zdaj ne bo prišlo do podobnega fiaska?

Projekta regionalne zasnove prostorskega razvoja in prometne vsebine potekata. Organ povezovanja, regijsko regulatorno telo, je sestavni del te študije, ki bo podala neki model, kar se tiče zakonodaje, jo pripravlja prometno ministrstvo, predlog skupnega voznega reda naj bi prav tako dobili v študiji…

Imate v načrtu uvedbo enotnega plačevanja javnega prevoza v regiji?

Seveda.

Kaj pa potem pomeni projekt Mestne občine Ljubljana, ki uvaja mestno kartico za plačevanje javnega prometa in parkirnin? Zakaj imamo spet dva projekta?

Enotna vozovnica za regijo bo morala vključevati tudi enotno vozovnico po Ljubljani. Ta dva sistema bosta pač morala biti kompatibilna.

Pa bosta?

Menim da ja, zato se srečujemo in imam dober občutek po posvetih regije. Mislim, da obstajajo stične točke. Na agenciji se trudimo, da bi delali več pravih regionalnih projektov, ne več drobnih občinskih.

V sprejemanju je zakonodaja, ki bo ustanovila pokrajine. Kam to dejstvo pozicionira regionalne razvojne agencije?

Na to vam ne znam odgovoriti, RRA namreč nismo bile nikoli povabljene k dialogu, k temu, da bi posredovale svoja stališča do reševanja problema pokrajin. Mi smo zelo projektno orientirani in prepričana sem, da bodo projekti, ki jih začenjamo, živeli naprej kljub pokrajinam. Tudi občine se s pogodbo zavežejo, da bodo projekte financirale do konca. Agencija je institucija polna izkušenj in znanja, tako da smo zelo uporabni, tudi pri pomoči črpanja evropskih sredstev.

A tako kot zdaj kaže, bi natančno te naloge prevzele pokrajine.

Res je.

V programih agencije je tudi ustvarjanje boljšega podjetniškega okolja v regiji, a je občutek, kot da se je večina projektov in denarja usmerila le v Ljubljano.

Ne bi se strinjala. Tehnološki park je vendarle zakladnica znanja in potencial za vso regijo. Ravno zdaj pripravljamo projekt mrežnega podjetniškega inkubatorja, ki bo omogočil, da se podjetniški inkubatorji organizirajo zunaj Ljubljane, pri čemer bi omenila interese Vrhnike, Domžal, Litije, Komende in Kamnika. Pomembno za spodbujanje podjetništva se mi zdi tudi štipendiranje. Mi upravljamo regionalno štipendijsko shemo, ki je dostopna vsem občinam. Ravno lani smo imeli največ štipendij podeljenih v kraje okoli Ljubljane. Verjetno pa je res treba še ogromno narediti, a Ljubljana le predstavlja polovico regije, zato je morebiti videti, kot da se vse koncentrira v Ljubljani.

Kako je z razvojem podeželja ter s povezavo podeželja in mesta v turizmu, denimo? Ali obstaja na agenciji kakšen koordinator, ki bi povezoval ponudnike in programe v regiji?

Dejstvo je, da institucije, ki bi na regionalni ravni združevala turizem, v tej regiji ni. Verjetno bi bilo smiselno vzpostaviti koordinatorja turističnih društev, zavodov za turizem in podobno. Menim tudi, da je turistična destinacija Ljubljanska urbana regija smiseln cilj. Če vzamemo, da je Ljubljana neka atrakcija v regiji, je turista smiselno odpeljati tudi na podeželje in ga v regiji zadržati daljši čas. Priznam pa, da v tem trenutku nimamo nobenega projekta na tem področju, tudi regionalni razvojni program ni pripravljen panožno.