Po mednarodni klasifikaciji našteta dogajanja uvrščajo med parasomnije. To niso prave motnje spanja, ampak gre za neprijetna, nezaželena dogajanja in občutke, povezane s spanjem. Parasomnije najpogosteje niso organske motnje, pojasni zdravnica, posebnega vzroka za njih po navadi ni, čeprav je pri posameznikih opazna družinska nagnjenost. Pri otrocih so te motnje razmeroma pogoste, pojavljajo se pri 10 do 15 otrocih od stotih, včasih lahko v povezavi z drugimi motnjami spanja. Pri odraslih se parasomnije pojavljajo redkeje, namreč največ trije odstotki odraslih hodijo v spanju ali imajo epizode nočnih strahov.

Parasomnijo prepoznamo na primer, ko se otrok ponoči prebudi, zmedeno gleda in zaspi nazaj. Lahko se pojavijo tudi v hujši obliki, ko otrok teka po stanovanju, je rdeč v obraz, glasno vpije, ima razširjene zenice, postane poten in deluje prestrašeno. Posamezniki se teh dogajanj zjutraj ne spomnijo, če se takšne epizode dogajajo v fazi globokega spanja. "Ljudje pogosto ne ločijo med posameznimi vrstami parasomnij, gre pa za popolnoma različna dogajanja v različnih fazah spanja," je poudarila Stražišarjeva.

Mesečništvo ali hoja v spanju

Pri mesečništvu gre za nepopolna prebujanja iz globokega ne-REM spanja, običajno v prvem delu noči, ko je takšnega spanja več. Pomembno je, da mesečnikov ne poskušamo buditi, saj z zbujanjem samo dodatno porušimo njihovo spanje in tako lahko povzročimo ponovitev epizode v isti noči. Ob poskusu prebujanja lahko postanejo tudi agresivni. Ob hoji v spanju zato otroka mirno pospremimo nazaj v posteljo, kjer se umiri in zaspi. "Mesečnik lahko deluje popolnoma zbujen, oči ima odprte, lahko smiselno govori, ampak zjutraj se tega običajno ne spomni. Prisotno je lahko tudi neprimerno vedenje, ko bolniki gredo v kot in tam urinirajo, kar je lahko posebno pri mladostnikih povezano z občutki sramu, če ga poskušamo med epizodo na silo zbuditi ali ga zjutraj sprašujemo o tem," opisuje Stražišarjeva.

Pri odraslih so ta dogajanja redka, a vendar je za pojav posamezne epizode dovolj sprožilec, lahko tudi v obliki povišane telesne temperature. Če se epizode ponavljajo pogosteje, odidemo k zdravniku in ta skuša najti vzroke. Ko bolnik med temi epizodami zapušča posteljo, Stražišarjeva svetuje zaščito okolja, saj so bolniki v nekaterih primerih celo sposobni odkleniti vrata in oditi, v nekaterih primerih so celo skočili skozi okno in dobili resne poškodbe.

"Prisotna so preprosta ali bolj kompleksna avtomatična, napol smiselna ali celo nesmiselna dejanja, na primer ko bolnik dvigne slušalko telefona in jo položi nazaj ter to ponavlja." Snemanje spanja je smiselno v primerih, ko so epizode zelo pogoste, potencialno nevarne, neznačilne ali če je v ozadju kakšno drugo sumljivo dogajanje.

Specifičnega zdravljenja za mesečništvo, ki ga ne spremljajo druge bolezni in motnje spanja, ni. Simptomatsko zdravljenje z zdravili pride v poštev, ko so epizode zelo pogoste, zelo moteče in resno vplivajo na življenje bolnika in njegove družine. Če izključimo nevarnosti v okolju, mesečništvo sicer nima posledic za posameznika, je dodala Stražišarjeva.

Nočne more

Nočne more se dogajajo v REM spanju, v fazi, ko sanjamo. Običajno se pojavljajo proti jutru, ko so tudi obdobja REM spanja pogostejša in daljša. Stražišarjeva navaja, da je vzrok za nočne more pogosto akuten ali kronični psihološki stres, pri otrocih je takšno dogajanje mogoče na primer, ko dobijo sorojenca, ali ob travmi, in se stres, povezan s tem, pokaže z nočnimi morami.

Tistega, ki je popolnoma zbujen in prestrašeno opiše grozljivo vsebino sanj, poskusimo potolažiti, pri ponavljajočih težavah je smiselno obiskati psihologa ali psihoterapevta. Ta svetuje razne metode sproščanja.

"Razlikovati moramo med nočnimi morami ter nočnimi strahovi, kjer posameznik oziroma otrok kriči, brezglavo teka, čeprav se oboje uvršča med parasomnije, saj se zadnje dogajajo v fazi globokega spanja, zato je terapevtski pristop povsem drugačen," je še povedala zdravnica.