Tudi avtor tako dobre ideje, kot je bil izum kolesa, bi naletel na ovire, ker tega ni še nihče delal, ker uporaba ni povsem jasna ali ker nam gre čisto dobro tudi brez tega," je minuli teden na 3. regionalni konferenci o inovacijskem novinarstvu povedal dr. Charles Wessner, direktor programa o inovacijah in podjetništvu na ameriški državni akademiji.
Wessner je opozoril tudi na težave, s katerimi se inovatorji na trgu srečujejo pri virih financiranja, saj so zaradi vprašljivega uspeha pri inovacijah tveganja velika, skladi tveganega kapitala pa se ne zmenijo za inovatorje in podjetja v začetni fazi. "Zato je nujna pomoč vlade v te namene. Seveda pa ne vsakomur, ampak po principu tekmovanja med idejami in po skrbni selekciji. "Tudi pri nogometu bi vsi radi igrali za reprezentanco, a je le nekaj res dobrih. Podobno je pri podjetjih: le nekaj jih ima res dobre ideje, veliko pa je slabih idej."
Gost iz ZDA je omenil, da mala podjetja omogočajo tri četrtine novih delovnih mest v ZDA. Podjetja nastajajo (a tudi propadajo) zlahka, tamkajšnje okolje pa zlahka oprošča tudi neuspehe. Inovativnost je zato v ZDA na visoki ravni, vendar pa Wessner ugotavlja, da jih pri tem dohitevajo skandinavske države, Nemčija, Japonska in še posebno hitro tudi Indija in Kitajska. Slednja je v zadnjih letih povečala svoj delež v svetovnih raziskavah in razvoju s šest na 15 odstotkov.
In kako lahko inovativnost poveča Slovenija? Wessner priporoča predvsem liberalnejšo zakonodajo na trgu dela in pri stečajih, pomoč države pri prehodu idej na trg ter medijsko zanimanje za inovacije in podjetništvo.
