Dolenc Grošljeva je pojasnila, da se morajo slovenski znanstveniki poleg raziskovalnega dela ukvarjati tudi z rutinskimi in birokratskimi zadevami. A je dodala, da je podobno tudi v drugih primerljivih evropskih državah in da izstopa le položaj znanstvenikov v Združenih državah Amerike.

Glede primerjave med položajem družboslovnih in naravoslovnih znanosti v Sloveniji je Dolenc Grošljeva, sicer vodja laboratorija spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani, zatrdila, da položaja družboslovnih ved ne pozna toliko, da bi lahko primerjala.

Dolenc Grošljeva: Somnologija je še vedno premalo poznana

"Sama se ukvarjam z področjem somnologije - vede, ki preučuje motnje v spanju, ki se posledično kažejo tudi preko dneva," je pojasnila in poudarila, da je somnologija še vedno premalo poznana.

Pri tem je opozorila, da je nepoznavanje somnologije vzrok za to, da se tako bolniki kot zdravniki premalo zavedajo problema motenj spanja. Meni, da prav zaradi nepoznavanja problema tudi družba ne namenja dovolj denarja za somnologijo.

Po njenih besedah bolniki z motnjami dihanja v spanju zaradi zaspanosti za volanom šestkrat pogosteje povzročijo prometne nesreče kot zdravi. Dodala je, da ima motnje dihanja v spanju kar polovica vseh bolnikov z visokim krvnim tlakom oz. hipertenzijo.

Bolniki z motnjami dihanja v spanju imajo štirikrat več možnosti za možgansko kap

Obenem je opozorila, da so v Sloveniji motnje dihanja v spanju v večini primerov neprepoznane. Zatrdila je tudi, da imajo bolniki z motnjami dihanja med spanjem štirikrat več možnosti za možgansko kap in trikrat več možnosti za miokardni infarkt kot drugi ljudje.

"Pravočasno prepoznavanje motenj dihanja med spanjem in ustrezno zdravljenje bi lahko preprečilo vse te posledice, in bi družbo stalo bistveno manj, kot če ostajajo neodkrite," je prepričana somnologinja.

Dolenc Grošljeva naziva za znanstvenico leta ni pričakovala

Konec maja so Dolenc Grošljevo razglasili za znanstvenico leta. Ta naziv so ji z glasovanjem podelili bralke in bralci revije Jane. Dolenc Grošljeva je pojasnila, da ni takoj izvedela, da je bila ena od nominirank za znanstvenico leta.

"Sem slučajno izvedela od gospe v ambulanti," je poudarila in dodala, da o izboru za znanstvenico leta ni vedela veliko, zato ni pričakovala niti nominacije niti naziva.

Na vprašanje, kakšen je položaj znanstvenic v primerjavi z njihovimi moškimi kolegi, je Dolenc Grošljeva odgovorila, da so bile leta 1994, ko je kot mlada raziskovalka prišla v povsem moški kolektiv zdravnikov, dane pripombe v slogu "zdaj nam gre pa res slabo, če moramo zaposlovati že ženske".

Dodala je, da se je z leti odnos spremenil. "V zadnjem času pa so sploh vsi navdušeni, če imajo ženske v kolektivu, saj to pri projektih EU prinese dodatne točke," je še poudarila.