Prvič v zgodovini so se športniki pomerili na veliki nadmorski višini (2300 metrov). To je nekaterim povzročalo težave, drugim pa pomagalo do boljših rezultatov. Igre se niso začele v najboljšem duhu, kajti deset dni pred tem je v delu Ciudada de Mexica, ki se imenuje Tlatelco, prišlo do tragedije. V tistem času so se na več koncih sveta vrstili študentski protesti. Na enem od njih sta mehiška policija in vojska uporabili orožje in ubili več sto študentov. Podatki o številu mrtvih so se razlikovali in še vedno niso jasni, končalo pa naj bi se od 200 do 300 mladih življenj.

Za najbolj odmeven dogodek sta poskrbela temnopolta Američana Tommie Smith in John Carlos, ki sta v teku na 200 metrov osvojila zlato oziroma bronasto kolajno. V tistem času je v ZDA vladalo negativno nastrojeno vzdušje proti temnopoltim prebivalcem, ki so bili močno zatirani. Atleta sta nestrinjanje s tem pokazala tako, da sta na stopničkah za zmagovalce visoko v zrak dvignila roko, na kateri je bila črna rokavica in s tem simbolizirala "črno moč". Zaradi tega dogodka je olimpijski komite Američanom zagrozil, da bo celotno moštvo vrgel z iger, če ne bodo Smitha in Carlosa izključili iz reprezentance. Po številnih pritiskih sta morala atleta zapustiti ameriško moštvo.

V Mehiki so prvič uvedli testiranje spolov in s tem skušali preprečiti, da bi se na tekmovanju za ženske pojavil moški, kar se je v zgodovini športa nekajkrat zgodilo. Prvič v zgodovini iger je olimpijski ogenj prižgala ženska. Ta čast je doletela mehiško atletinjo Enriquto Basilio. Prvič se je tudi zgodilo, da sta Zahodna in Vzhodna Nemčija tekmovali v ločenih ekipah. Po drugi svetovni vojni sta namreč do iger v Mehiki nastopali kot kombinirano moštvo dveh držav.

Prvo ime igre je bil Bob Beamon, ki mu je uspel skoraj neverjeten dosežek. V skoku v daljino je zmagal s fantastičnim izidom 8,90 in postavil nov svetovni rekord. Najboljšo znamko je izboljšal za 55 centimetrov. Rekord je zdržal do leta 1991, ko je Mike Powell skočil pet centimetrov več. Ta rekord velja še danes, Beamonovemu in Powllovemu dosežki pa se v sodobnem času skakalci v daljino še niso približali. Nov atletski mejnik je postavil tudi skakalec v višino Dick Fosbury. Američan je osvojil zlato kolajno, svet pa osupnil z novim načinom skakanja, ki ga uporabljajo še danes. V ženskem delu tekmovanja je največja mera slave pripadla Veri Časlavski iz Češkoslovaške, ki je osvojila štiri zlate in dve srebrni kolajni v gimnastiki. Toda pot do njih je bila težka in nenavadna. Dva meseca pred začetkom iger je namreč Sovjetska zveza napadla Češkoslovaško, zato se je tri tedne skrivala pred vojnimi grozotami, nato pa zablestela v Mehiki.