Kako znajo biti veliki občinski prostorski načrti neživljenjski, dokazuje dejstvo, da je MOL gospodarsko cono vrisala kar čez naselje s 35 hišami in dvema kmetijama ob Cesti na Brod pri Črnučah. Bojan Kričej, predsednik iniciativnega odbora, je pojasnil, da so zato na občino že poslali peticijo, pod katero se je podpisala velika večina tamkajšnjih prebivalcev. Poleg predlagani širitvi cone južno od Brnčičeve ulice nasprotujejo tudi novi trasi severne obvozne ceste (tangenciale), ki naj bi prek južne črnuške obvoznice povezala Šentviški Brod s Šentjakobom. Bolj sprejemljiva se jim namreč zdi prvotna trasa tangenciale Nemška cesta - Šlandrova cesta - Brnčičeva ulica - Zasavska cesta, saj bi večinoma potekala po že izdelanih cestnih povezavah.
Pripombe na načrtovano cestno omrežje v osnutkih novih dolgoročnih prostorskih aktov MOL imajo tudi v Civilni iniciativi Golovec, kjer odločno nasprotujejo poteku nove povezovalne ceste med Štepanjo vasjo in Rudnikom čez gozdove Golovca, ki bi po eni strani zaradi poteka v obliki črke Y "obkolila" prebivalce naselja Na gmajni in presekala zelene površine Golovca. Zato v iniciativi predlagajo eno cesto, in sicer izključno skozi predor do Rudnika.
Zaskrbljeni nad izgubljanjem zelenih površin v novih prostorskih dokumentih so tudi v pobudi Zeleni klin, predvsem na območju Bežigrada in Stožic, kjer so predvideni novi športni park Stožice, študentski kampus in širitev Žal. Predstavnik pobude Jure Hrovat opozarja, da bodo z uresničitvijo vseh teh projektov prebivalci kar naenkrat ostali brez rekreativnih in sprehajalnih površin, ki jih vrh vsega vzdržujejo kmetje in ne mesto. Bežigrajski zeleni klin je tudi še edino ravninsko zeleno območje z vidno povezavo mesta, ljubljanskega polja in Kamniško-Savinjskih Alp.